{"id":215,"date":"2011-11-21T11:00:00","date_gmt":"2011-11-21T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=215"},"modified":"2017-10-26T17:22:19","modified_gmt":"2017-10-26T15:22:19","slug":"samoorganiziranost-v-agilnih-ekipah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/samoorganiziranost-v-agilnih-ekipah\/","title":{"rendered":"SAMOORGANIZIRANOST V AGILNIH EKIPAH"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"font-size: 14px;\">Pravimo, da je ekipa agilna, \u010de pri razvoju programske opreme uporablja eno izmed agilnih metod. Najbolj raz\u0161irjena agilna metoda se imenuje Scrum in je v resnici zelo enostaven pristop k vodenju kompleksnih projektov.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">V tradicionalnem razvoju programske opreme so ekipe sestavljene iz posameznikov z razli\u010dnimi organizacijskimi vlogami, kot so npr. razvijalec, tester, dizajner, poslovni analitik,&#8230; Te vloge so zelo dobro definirane in vsak \u010dlan ekipe opravlja delo znotraj svojih omejitev, kot je recimo analiza, dizajn, razvoj, testiranje,&#8230; Projektni vodje so zadol\u017eeni za vodenje ekipe, postavljanje ciljev, dodeljevanje nalog, bele\u017eenje napredka,&#8230;<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Na drugi strani pa so agilne ekipe zelo samoorganizirane. Podobne so ekipam formule ena, kjer morajo biti vsi \u010dlani ekipe v boksu zelo motivirani, usklajeni in organizirani za visoko produktivno delo. Samoorganiziranost ekip naj bi bil odlo\u010dilni faktor za uspeh agilnih projektov in je tudi eden od temeljnih konceptov v agilnem razvoju programske opreme, saj agilni manifesto med drugim pravi: \u00bbNajbolj\u0161i na\u010drti, specifikacije in dizajni nastanejo v samoorganiziranih ekipah.\u00ab<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Samoorganiziranost ne pomeni anarhije ali povr\u0161nosti. Ravno nasprotno, agilne ekipe so zelo disciplinirane. Imajo postavljene zelo visoke standarde, kar je posledica dejstva, da si noben \u010dlan ne \u017eeli razo\u010darati svojih sodelavcev in to tudi ni posledica strogega stila vodenja.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Samoorganizirana ekipa ima naslednje lastnosti:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Avtonomna<\/strong>: V ekipi ni posameznika, ki bi sam sprejemal vse odlo\u010ditve, ampak se ta naloga porazdeli med vse \u010dlane ekipe.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Prilagodljiva<\/strong>: Ekipa se nenehno prilagaja, da bi lahko re\u0161ila sprotne probleme in izbolj\u0161ala svojo u\u010dinkovitost.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Odgovorna<\/strong>: Celotna ekipa je odgovorna za rezultat, posamezniki pa so odgovorni za svoje delo.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Agilne metodologije so torej nelo\u010dljivo povezane s samoorganiziranostjo ekip. Kadar re\u010demo, da se agilna ekipa samoorganizira, mislimo to, da se je skupina ljudi zbrala z namenom kon\u010dati projekt z uporabo ene agilne metode. \u010clani ekipe imajo skupen cilj in si delijo prepri\u010danje, da je njihovo delo soodvisno in da je medsebojno sodelovanje najbolj\u0161i na\u010din za uresni\u010ditev njihovega cilja. Opolnomo\u010deni \u010dlani ekipe zmanj\u0161ajo svojo odvisnost od vodstva s tem, ko sprejmejo polno odgovornost za svoje delo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Spodaj na\u0161teti razlogi utemeljujejo, zakaj je samoorganiziranost ekip bolj\u0161a od tradicionalnega na\u010dina vodenja v stilu \u00bbukazuj in nadzoruj\u00ab:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Samoorganizirane ekipe sprejemajo bolj\u0161e odlo\u010ditve<\/strong>: V organizacijah, v katerih delo temelji na znanju, se je prenos mo\u010di navzdol (opolnomo\u010denje oz. pooblastitev) izkazal za zelo u\u010dinkovitega, saj imajo in\u017eenirji, ki delajo v prvi bojni \u010drti, veliko bolj\u0161e informacije in znanje za sprejemanje najbolj\u0161ih odlo\u010ditev.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Posamezniki v samoorganiziranih ekipah so bolj motivirani<\/strong>: Ljudje so motivirani, \u010de\u00a0 imajo kontrolo nad tem kar po\u010dnejo, so pri svojem delu vedno bolj uspe\u0161ni in so soudele\u017eeni pri ne\u010dem ve\u010djem, kot so oni sami. Nagrada ni vedno najbolj\u0161a motivacija in lahko celo negativno vpliva na sodelovanju v timu.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Samoorganiziranost izbolj\u0161a zaupanje in pripadnost<\/strong>: V samoorganiziranih ekipah \u010dlani cenijo edinstvene prispevke in mnenja sodelavcev ter se obve\u017eejo, da bodo svoje delo v roku opravili. Vsi \u010dlani prevzamejo skupno odgovornost za svoje delo in zaupanje je pri tem zelo pomembno.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Samoorganiziranost omogo\u010da inovativnost<\/strong>: V vsakem tekmovalnem okolju je inovativnost klju\u010d do pre\u017eivetja. Odprta in po\u0161tena komunikacija ter mo\u017enost izra\u017eanja svojih misli brez strahu pred posmehom ali zavrnitvijo sta pogoj za ustvarjalnost in inovativnost.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Najbolj\u0161e re\u0161itve nastanejo v samoorganiziranih ekipah<\/strong>: Ekipa ne potrebuje poveljnika, ki bi se v njenem imenu odlo\u010dal, kdo mora opraviti dolo\u010deno nalogo, ter kdaj in kako. General George S. Patton je neko\u010d izjavil \u00bbNikoli ne povej ljudem, kako naj naredijo stvari. Povej jim, kaj je potrebno narediti in presenetili te bodo s svojo iznajdlivostjo.\u00ab<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Velikokrat je napa\u010dno razumljeno, da samoorganizirane ekipe ne potrebujejo nadzora s strani vodstva, kar pa je dale\u010d od resnice. Naloga agilne ekipe je, da se samoorganizira glede na izzive, vendar upo\u0161teva omejitve, ki jih postavi vodstvo. Naloga vodstva pa je, da pripravi ustrezne izzive in odstrani ovire na poti do samoorganiziranosti. To pomeni, da je najbolje, da je omejitev in kontrol \u010dim manj. \u010ce vodstvo ekipo preve\u010d omejuje in ji predpisuje na\u010din re\u0161evanja problemov, bo te\u017eko pri\u0161lo do samoorganiziranja. Ekipa bo nad tem obupala, ker je bilo \u017ee toliko povedanega o problemih in njihovih re\u0161itveh, da bo raje po\u010dakala, da sli\u0161i \u0161e zadnja preostala navodila.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Za uspe\u0161no samoorganizacijo ekip mora v organizaciji obstajati kultura, da so vse informacije dobre informacije, in razumevanje, da je vsak opravil nalogo najbolje, glede na dane okoli\u0161\u010dine ter da je uspeh projekta in organizacije pomembnej\u0161i od posameznikove uspe\u0161nosti.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Jurgen Appelo je v knjigi <em>Management 3.0<\/em> zapisal pomembno sporo\u010dilo za mened\u017eerje: \u00bb\u010ce boste dali svojim ljudem mo\u010d, to ne bo zmanj\u0161alo va\u0161ega statusa. Prav nasprotno. Zelo verjetno ga bo \u0161e pove\u010dalo.<\/span><span style=\"font-size: 14px;\"><br \/>\n<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Samoorganiziranost je eden od temeljev agilnosti, ki v ekipi izbolj\u0161a zaupanje, motivacijo, pripadnost in posledi\u010dno tudi kvaliteto opravljenega dela. Vodje, ki so vajeni ukazovanja in nadzorovanja bodo morali spremeniti svoja prepri\u010daja in kulturo v svojih organizacijah.<\/span><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Pri samoorganiziranosti ekipe gre za veliko ve\u010d kot zgolj za to, da vodja kupi pico ter se umakne in pusti ekipi prosto pot. Obstajajo veliko bolj prefinjeni in posredni na\u010dini, s katerimo lahko vodja pozitivno vpliva na samoorganiziranost ekipe.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Voranc Kutnik<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Agilspot d.o.o.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">E: <a href=\"mailto:voranc.kutnik@agilspot.si\">voranc.kutnik@agilspot.si<\/a><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>Viri<\/strong><\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">Adkins, Lyssa. 2010. Coaching agile teams.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">Appelo, Jurgen. 2011. Management 3.0.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">Davies, Rachel in Sedley, Liz. 2009. Agile coaching.<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">Cohn, Mike. 2010. Succeeding with agile.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pravimo, da je ekipa agilna, \u010de pri razvoju programske opreme uporablja eno izmed agilnih metod. Najbolj raz\u0161irjena agilna metoda se imenuje Scrum in je v resnici zelo enostaven pristop k vodenju kompleksnih projektov. V tradicionalnem razvoju programske opreme so ekipe sestavljene iz posameznikov z razli\u010dnimi organizacijskimi vlogami, kot so npr. razvijalec, tester, dizajner, poslovni analitik,&#8230; [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":43,"featured_media":104,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[16,13],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/215"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/43"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=215"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/215\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1290,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/215\/revisions\/1290"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/104"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=215"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=215"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=215"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}