{"id":221,"date":"2012-01-17T11:00:00","date_gmt":"2012-01-17T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=221"},"modified":"2017-10-31T07:08:28","modified_gmt":"2017-10-31T06:08:28","slug":"projektno-vodenje-je-vecplastno","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/projektno-vodenje-je-vecplastno\/","title":{"rendered":"PROJEKTNO VODENJE JE VE\u010cPLASTNO"},"content":{"rendered":"<p><strong><span style=\"font-size: 14px;\"><em>\u0160ir\u0161e razumevanje projektnega vodenja za ve\u010djo uspe\u0161nost projektov<\/em><\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Projektno vodenje je veliko \u0161ir\u0161i pojem, kot se nam lahko morda to dozdeva na prvo besedo. Pri vsem skupaj namre\u010d prav gotovo ne gre samo za projekt, ki ga izvajamo. Vsak projekt bi namre\u010d morali pogledati iz ve\u010d perspektiv, od poslovne do \u010dlove\u0161ke, poleg tega ima projektno vodenje tri razli\u010dne nivoje in ve\u010d razli\u010dnih metodolo\u0161kih pristopov.\u00a0 Lahko bi rekli, da je projektno vodenje ve\u010dplastno, tako kot je ve\u010dplastna osebnost posameznega \u010dloveka, ne nujno samo projektnega vodje. Pravzaprav na podlagi mojih dolgoletnih projektnih izku\u0161enj osrednja oseba projektnega vodenja sploh ni projektni vodja, temve\u010d lastnik projekta (project owner, mnogim znan pod drugo besedo sponsor). Da, to je \u0161e en vidik ve\u010dplastnosti projektov. Morda je sedaj la\u017eje razumljivo, zakaj so obi\u010dajno s projekti take te\u017eave. Tudi v odnosu \u00a0z ve\u010dplastnimi osebnostmi velikokrat ne ve\u0161 \u010disto to\u010dno pri \u010dem si. Razen \u010de jih razume\u0161, zelo dobro razume\u0161. S tem prispevkom bomo posku\u0161ali narediti prav to, izbolj\u0161ati va\u0161e razumevanje projektnega vodenja oziroma njegovo ve\u010dplastnost. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong><em><br \/>\nProjekti niso (samo) odgovornost projektnih vodij<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Zanimiva trditev, za marsikoga napa\u010dna, ali vsaj kontraverzna, namre\u010d bere se tako, kot da bi rekli, da vodenje ni stvar vodij. Ampak spomnite se, projektno vodenje je ve\u010dplastno. Na prvi pogled (na zgornjo plast) se seveda zdi, da je za projekt odgovoren projektni vodja.\u00a0 Vendar samo na prvi pogled. Kajti \u010de pogledamo globlje, zakaj se sploh gremo projekte, bomo kaj hitro videli, da \u00a0je projektno vodenje veliko ve\u010d kot le organiziranje, koordiniranje, navdu\u0161evanje, motiviranje oziroma vodenje ljudi pri izvedbi nabora med seboj povezanih nalog v nekem zaklju\u010denem \u010dasovnem obdobju s postavljenimi merljivimi cilji. Projekte namre\u010d delamo zaradi rezultatov, bolje re\u010deno zaradi koristi, \u0161e bolje re\u010deno zaradi realiziranih poslovnih koristi \u2013 poslovnih u\u010dinkov. Ti pa so <strong>odgovornost managementa<\/strong>, klasi\u010dnega, ne projektnega, da ne bo pomote. Izjavo iz naslova tega dela prispevka bomo sedaj precizirali, realizirani poslovni u\u010dinki na podlagi postavljenih poslovnih ciljev so odgovornost klasi\u010dnega managementa, izvedba nalog v predvidenem roku ob sprejetem prora\u010dunu in obsegu projekta pa je <strong>odgovornost projektnega managementa<\/strong>. \u00a0Povedano druga\u010de: na\u010drtovanje in u\u010dinkovito vodenje pri izpeljavi projekta sta le operativno izvedbeni vidik ne\u010desa, kar je pogojeno in izhaja iz poslovanja, in rezultati \u010desar prav tako pripadajo poslovanju. To pa presega pooblastila, pristojnosti in odgovornosti, zelo pogosto pa tudi kompetence projektnih vodij.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong><em>Poslovna osredoto\u010denost in projektna osredoto\u010denost (uspe\u0161nost)<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Definicij, kaj je projekt, je zelo veliko. Sam sem sestavil dve, ki sta mi ljubi prav zaradi te globlje, poslovne plasti: \u00a0\u00bbProjekt je na\u010din hitrega uresni\u010devanja poslovnih prilo\u017enosti.\u00ab in \u00bbProjekti so klju\u010d(ni) za izvedbo poslovnih strategij in iz njih izhajajo\u010dih poslovnih sprememb organizacije\u00ab. Prva je bli\u017eja podro\u010dju konkuren\u010dnosti (fleksibilnost organizacij je v veliki meri odvisna tudi od projektnega vodenja), druga je povezana s presojo uspe\u0161nosti poslovanja na podlagi preverjanja, ali izvajamo prave projekte in kak\u0161ne spremembe bodo ti prinesli v na\u0161em poslovanju. Vse to pa krepi\u00a0 poslovno osredoto\u010denost na projekt in mo\u010dneje pove\u017ee vse udele\u017eence s projektom, da le-ta ni ve\u010d odvisen predvsem od vodje projekta. \u010ce tega ni, so na projektu te\u017eave, spomnite se npr. samo vseh stresov povezanih z IT projekti, ki so najve\u010dkrat prepu\u0161\u010deni v izvedbo in odgovornost vodjem IT-ja, ki nimajo poslovnih pooblastil in zagotovljenih potrebnih virov izvedbe, predvsem razpolo\u017eljivost ljudi. \u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Zares razvita poslovna osredoto\u010denost se poka\u017ee v tem, da se v organizaciji za vsak projekt pripravi <strong>poslovni primer<\/strong> (business case) s \u0161tudijo donosnosti projekta in\/ali dobo povra\u010dila investicije, realizacijo katere se nato spremlja tudi po zaklju\u010dku projekta, ko je projektni vodja \u017ee na drugem projektu. Za oboje skrbi poslovni analitik (<a href=\"index.php?module=clanki&amp;op=pokazi&amp;clankiID=136\">o poslovni analitiki smo pisali v 13.\u0161tevilki<\/a>), ki je pomo\u010dnik klasi\u010dnemu managementu in projektnemu managementu.\u00a0 \u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Klasi\u010dna definicija <strong>projektne uspe\u0161nosti<\/strong> pravi, da je projekt uspe\u0161en, \u010de je kon\u010dan v postavljenih rokih, s predvidenimi stro\u0161ki\/prora\u010dunom in z realiziranim obsegom projekta. Novej\u0161e definicije uspe\u0161nosti projekta k temu dodajajo, da morajo rezultati projekta prinesti zadovoljstvo vsem udele\u017eencem projekta in skozi uporabo prispevati k poslovnim u\u010dinkom ter k uresni\u010devanju sprejete poslovne strategije podjetja. Slednja tako \u017ee vsebuje tudi elemente Poslovne analitike. \u010ce k temu dodamo \u0161e, zagotavljanje\u00a0 poslovne vrednosti rezultatov projekta, ki bodo skozi uporabo v poslovanju privedli do realizacije pri\u010dakovanih koristi v poslovnih u\u010dinkih za povrnitev investicije in realizacijo strate\u0161kih usmeritev in ciljev, dobimo dobro definicijo <strong>poslovne uspe\u0161nosti<\/strong>.<br \/>\n<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong><em>Trije nivoji (tri plasti) projektnega vodenja<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1526\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/01\/projektno-vodenje-3-nivoji.jpg\" alt=\"\" width=\"576\" height=\"419\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/01\/projektno-vodenje-3-nivoji.jpg 576w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/01\/projektno-vodenje-3-nivoji-300x218.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 576px) 100vw, 576px\" \/><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Prvi nivo \u2013 plast obsega <strong>upravljanje projektov<\/strong>, za katerega je odgovorna uprava, nadzorni svet projekta, lastnik projekta in projektna pisarna v funkciji upravljanja portfelja projekta skupaj z upravo. Tu se nahajajo viri in spodbujevalci poslovne osredoto\u010denosti. Osrednja vloga je vloga lastnika projekta in vloga uprave, pomo\u017eni vlogi sta vloga projektne pisarne in poslovnega analitika.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Drugi nivo \u2013 plast predstavlja <strong>vodenje projekta <\/strong>oziroma vse aktivnosti, ki jih izvaja vodja projekta oziroma ponekod imenovan tudi direktor projekta v povezavi s projektno osredoto\u010denostjo. Osrednja vloga je vloga projektnega vodje.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Tretji nivo &#8211; je plast <strong>izvajanja projekta<\/strong> oziroma aktivnosti \u010dlanov projektnega tima v povezavi z operativno osredoto\u010denostjo. Osrednja vloga je vloga \u010dlana projektnega tima.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Celovito obvladovanje projektov pomeni, da sinhrono delujemo na vseh treh nivojih.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Naj sedaj stavek o <strong>odgovornosti<\/strong> zapi\u0161emo v celoti: realizirani poslovni u\u010dinki v skladu z izra\u010dunom donosnosti projekta, postavljenih in spremljanih poslovnih ciljev v skladu s strate\u0161kimi cilji\u00a0 in ob rezervaciji virov (vsaj prora\u010duna in izvajalcev projekta) na prvem nivoju upravljanja projektov so odgovornost klasi\u010dnega managementa; priprava projektnega na\u010drta, izbira \u010dlanov tima in metodologij dela, dolo\u010ditev obsega projekta in vodenje ljudi do pravo\u010dasnih projektnih pridobitev ob mejnikih je odgovornost vodje projekta na drugem nivoju vodenja projekta, kakovostna izvedba nalog v predvidenem roku v skladu s postavljenimi cilji pa je osnovna odgovornost \u010dlanov projektnega tima na nivoju izvajanja projekta.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong><em>Dva pristopa \u00a0&#8211; klasi\u010dni in agilni<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Klasi\u010dno projektno vodenje prisega na standardnih pet skupin projektnih procesov: vzpostavitev, na\u010drtovanje, izvedba, nadzor, zaklju\u010devanje, obi\u010dajno z mo\u010dnim poudarkom in osredoto\u010denostjo na skupini (fazi) na\u010drtovanja projekta. Govorimo o t.i. kaskadni (<a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Waterfall_model\">waterfall<\/a>) izvedbi projektov. Primerno je predvsem za prvi nivo \u2013 prvo plast projektnega vodenja, ko vzpostavljamo strate\u0161ko povezavo in izhodi\u0161\u010da projekta.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">O agilnem projektnem vodenju nam je v <a href=\"index.php?module=clanki&amp;op=pokazi&amp;clankiID=139\">septembrski \u0161tevilki<\/a> pisal Voranc Kutnik. Primerno je predvsem za nivo izvajanja projekta.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Za nivo vodenja projekta pa priporo\u010damo kombinacijo klasi\u010dnih in agilnih pristopov in sicer, v odnosu do prvega nivoja\/plasti bolj klasi\u010dne pristope, v razmerju do \u010dlanov tima in operativno izvedbenega nivoja pa agilne pristope.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Pi\u0161e: Ale\u0161 \u0160tempihar, direktor Askit d.o.o. , 15 letne izku\u0161nje projektnega vodenja<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong><em>Ena odlo\u010ditev<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Projekte vedno gledamo z ve\u010d perspekitiv in v njem uporabljamo razli\u010dne pristope glede na tip projekta in glede na nivo \u2013 plast projektnega vodenja.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Pri poglobljenem razumevanju razlik in povezanosti projektnih pristopov in ve\u010dplastnosti projektnega vodenja vam bo pomagal tudi obisk konference <a href=\"http:\/\/www.projektna-praksa.si\/\">Projektno vodenje v praksi<\/a>, ki bo potekala <strong>16.2.2012<\/strong> v Hi\u0161i kulinarike Jezer\u0161ek, Sora pri Medvodah).<\/span><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-full wp-image-1527\" src=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/01\/projektno-vodenje-v-praksi.jpg\" alt=\"\" width=\"526\" height=\"126\" srcset=\"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/01\/projektno-vodenje-v-praksi.jpg 526w, https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/01\/projektno-vodenje-v-praksi-300x72.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 526px) 100vw, 526px\" \/><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><br \/>\n<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u0160ir\u0161e razumevanje projektnega vodenja za ve\u010djo uspe\u0161nost projektov Projektno vodenje je veliko \u0161ir\u0161i pojem, kot se nam lahko morda to dozdeva na prvo besedo. Pri vsem skupaj namre\u010d prav gotovo ne gre samo za projekt, ki ga izvajamo. Vsak projekt bi namre\u010d morali pogledati iz ve\u010d perspektiv, od poslovne do \u010dlove\u0161ke, poleg tega ima projektno [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":49,"featured_media":424,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[33],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/49"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=221"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1528,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221\/revisions\/1528"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/424"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=221"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=221"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=221"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}