{"id":224,"date":"2012-03-13T11:00:00","date_gmt":"2012-03-13T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=224"},"modified":"2017-10-26T17:00:39","modified_gmt":"2017-10-26T15:00:39","slug":"ko-spreminjate-organizacijo-ki-jo-vodijo-rezultati-jo-res-spreminjajte","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/ko-spreminjate-organizacijo-ki-jo-vodijo-rezultati-jo-res-spreminjajte\/","title":{"rendered":"KO SPREMINJATE ORGANIZACIJO, KI JO VODIJO REZULTATI, JO RES SPREMINJAJTE!"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"font-size: 14px;\">Po mnenju mnogih avtorjev ni nobenega razloga, da bi se vrhovni management sprijaznil z univerzalnim izgovorom sodelavcev, da trenutno \u017ee dosegajo tako reko\u010d vse, kar je mogo\u010de dose\u010di &#8211; ali pa &#8211; da dejavniki zunaj njihovega nadzora (npr. poslovna politika, pomanjkanje tehnologije, potrebnih znanj in osebja) blokirajo pospe\u0161eno izbolj\u0161evanje u\u010dinkovitosti.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Namesto tega morajo managerji spoznati, da vedno obstaja obilo \u0161e premalo izkori\u0161\u010denih sposobnosti\/zmo\u017enosti (core competence) in potratnih (angle. waste) dejavnosti v organizaciji, kar managerje osvobodi do te mere, da lahko kadarkoli &#8211; po tehtnem premisleku zunaj okvirov &#8211; prevedejo <em>potenciale<\/em> v <em>rezultate<\/em> in da se lahko izognejo <em>zagati<\/em> (<em>cul-de-sack<\/em>) popravljanja in reformiranja organizacije z namenom predpriprave za prihodnji napredek (cf. Schaffer in Thomson v Buchanan in Huczynski, 1997: 246-247). Zato slednja avtorja svetujeta, kako naj management pri\u010dne s\u00a0 programi (t.i. <em>kaskadnega prenosa izku\u0161enj<\/em><a href=\"#_ftn1\">[1]<\/a>; op. avt.), ki jih bodo vodili rezultati (<em>results-driven programms<\/em>):<\/span><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">1.)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uprava od vsakega vodje enote zahteva testiranje managerskih, procesnih ali tehni\u010dnih inovacij, poleg tega mu naro\u010di, naj dolo\u010di in dose\u017ee nekaj ambicioznih kratkoro\u010dnih ciljev (za ve\u010djo u\u010dinkovitost);<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">2.)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uprava redno (\u00bbagilno\u00ab):<\/span><\/p>\n<ol>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">evaluira napredek, <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">osvoji bistvena spoznanja (kaj deluje in kaj ne) in <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">reformulira strategijo najmanj glede naslednjih vpra\u0161anj:<\/span><\/li>\n<\/ol>\n<blockquote>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">kako hitro projektni timi dose\u017eejo koristi, <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">kak\u0161no vrsto podpore potrebujejo, <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">katere spremembe v metodah dela lahko hitro implementirajo, <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">s katerimi ovirami se morajo ukvarjati na vi\u0161jih ravneh organizacije; <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<\/blockquote>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">3.)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uprava institucionalizira\/uveljavlja spremembe, ki delujejo (preostale zanemari);<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">4.)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uprava kreira kontekst in identificira osrednje poslovne izzive (ibid.).<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">V nobeni organizaciji ni enote, kjer management ne bi mogel za\u010deti s programom sprememb z obstoje\u010dimi viri in bi ne bil pri tem uspe\u0161en. Pri tem morajo tako managerji kot zaposleni razviti <em>zaupanje<\/em> v svojo sposobnost za opravljanje nalog in spreminjanje zastarelih praks, kar vrhovni management dose\u017ee prek:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">uveljavljanja strate\u0161kih direktiv za poslovanje in njihovim doslednim prenosom na operativo raven ter <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">stalnim navdu\u0161evanjem sodelavcev nad vizijo na podro\u010dju vodenja kontinuiranega izbolj\u0161evanja u\u010dinkovitosti. <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Kreativna vizija lahko v tem kontekstu slu\u017ei kot vir za inspiracijo in motivacijo managerjev ter zaposlenih, ki so neposredno sodelovali pri spremembah. Ne oziraje se na domislenost vizije velja, da \u010de ho\u010demo, da vizija pospe\u0161uje napredek, jo morajo managerji vsakodnevno prevajati v merljiva, nedvoumna in uresni\u010dljiva pri\u010dakovanja na vsaki nalogi, projektu. Pri tem pomagajo jasno oz. razumljivo postavljeni kazalniki (KPI) in s tem povezano nagrajevanje.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Uresni\u010devanje tega pristopa, ki temelji na prepri\u010danju, da bodo zaposleni zaradi te\u017enje vodstva po ve\u010dji u\u010dinkovitosti brez oklevanja sprejeli in se ravnali po novih zahtevah, bo zgolj \u010drka na papirju, \u010de ga ne bo podpiralo celovito <em>upo\u0161tevanje kulturnega konteksta in iskanje konsenza<\/em>. Za kaj takega je potrebna uvedba metod, kot so npr.:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\"><em>delegiranje pooblastil<\/em> (opolnomo\u010denje), <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">\u00bb<em>etika svobodnega komunikativnega delovanja<\/em>\u00ab (Habermas) v praksi, <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">uvajanje projektne in\/ali procesne mislenosti in organiziranosti (timskega dela za iskanje podro\u010dij, kjer so mo\u017ene izbolj\u0161ave) itd. <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Ker vsako spreminjanje spremljajo posebni dejavniki, saj zaposleni ne razmi\u0161ljajo tako racionalno in podjetni\u0161ko, kot razmi\u0161lja njihovo vodstvo (npr. lahko se zgodi, da tisti, ki imajo konkretne predloge za izbolj\u0161ave le-teh ne \u017eelijo posredovati managerjem, ker bi izbolj\u0161ava vplivala na zmanj\u0161anje \u0161tevila njihovih sodelavcev), morajo managerji zaradi navedenega razloga in mnogih drugih vsakodnevno potrjevati zaupanje zaposlenih v podjetje in vase ter pove\u010devati svojo kredibilnost, ne da bi se okori\u0161\u010dali z manipuliranjem, pri \u010demer se morajo dosledno izogibati vsem makiavelisti\u010dnim poskusom <em>demotiviranja in demoraliziranja sodelavcev<\/em>.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Kajti vodstvo lahko izjemno hitro demoralizira svoje zaposlene na ve\u010d na\u010dinov, kot jih zna motivirati. Na\u010dini \u00bbdemoraliziranja\u00ab so najmanj:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">preobremenjenost klju\u010dnih ljudi z delom, <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">nezadostna pla\u010da klju\u010dnih in ostalih zaposlenih, <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">izguba povezanosti med oddelki (t.i. \u00bbvrti\u010dkarstvo\u00ab), <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">spodbujanje konfliktov (le-ti najedajo skupno dobro preteklost); <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">nepravi\u010dnost (spodkopava se zaupanje v vodstvo, cinizem, odtujenost, izguba entuziazma za poslanstvo organizacije), <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">spopad vrednot (done\u010de deklaracije demantira praksa), <\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">pomanjkanje avtonomije (vme\u0161avanje nadrejenih ustvarja nezadovoljstvo, kadar zaposleni sami vidijo na\u010din za bolj\u0161e opravljanje dela &#8211; tako se zmanj\u0161ujejo njihova odgovornost,\u00a0 fleksibilnost in inovativnost, organizacija pa jim po\u0161ilja sporo\u010dilo, da ne spo\u0161tuje njihove presoje in sposobnosti) (cf. Larson in LaFast v Raos, 2002: 180).<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Uspe\u0161no spreminjanje organizacije, ki jo vodijo rezultati, zahteva od vodstva ve\u010d kreativnosti, inovativnosti, pogovorov, dela, spremljanja in ostalih nujnih vlo\u017ekov ter vsaki\u010d bolj\u0161e delovanje, izbolj\u0161evanje svojega na\u010dina dela. Pri \u010demer je linija med motiviranjem in demoraliziranjem, potrpe\u017eljivostjo in nedoslednostjo, spodbujanjem in zaviranjem precej tanka.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Dobran Juri\u010dan<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Partner in svetovalec<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Energos d.o.o.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><a href=\"mailto:dobran.jurican@energos-svetovanje.si\">dobran.jurican@energos-svetovanje.si<\/a><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<hr size=\"1\" \/>\n<p><a href=\"#_ftnref1\">[1]<\/a> Izbolj\u0161ava, ki jo usmerjajo rezultati, je namre\u010d empiri\u010dni proces, v katerem se izku\u0161nje iz vsake predhodne faze prena\u0161ajo kot podatki v naslednjo (glej Buchanan in Huczynski, 1997: 246-247).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Po mnenju mnogih avtorjev ni nobenega razloga, da bi se vrhovni management sprijaznil z univerzalnim izgovorom sodelavcev, da trenutno \u017ee dosegajo tako reko\u010d vse, kar je mogo\u010de dose\u010di &#8211; ali pa &#8211; da dejavniki zunaj njihovega nadzora (npr. poslovna politika, pomanjkanje tehnologije, potrebnih znanj in osebja) blokirajo pospe\u0161eno izbolj\u0161evanje u\u010dinkovitosti. Namesto tega morajo managerji spoznati, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":104,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[14],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/224"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=224"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/224\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1275,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/224\/revisions\/1275"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/104"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=224"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=224"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=224"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}