{"id":225,"date":"2017-10-31T07:00:00","date_gmt":"2017-10-31T06:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=225"},"modified":"2017-10-31T07:47:26","modified_gmt":"2017-10-31T06:47:26","slug":"motivacijska-kultura-v-casu-motivacije-30","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/motivacijska-kultura-v-casu-motivacije-30\/","title":{"rendered":"MOTIVACIJSKA KULTURA V \u010cASU MOTIVACIJE 3.0"},"content":{"rendered":"

Brez motivacije ni nobene dejavnosti – ne rutinske ne ustvarjalne. Odsotnost motivacije pomeni popolno pasivnost. Pri dejavnosti zaposlenih je zato odlo\u010dilnega pomena razvoj celovitega motivacijskega sistema. Tak\u0161na motivacijska kultura je sodobni trend v razvitem svetu. Preden pa spregovorimo o elementih tovrstne motivacijske kulture, pa razmislimo o naslednjem primeru.<\/span><\/p>\n

\u00bbPredstavljajte si, da je leto 1995. Sedite z ekonomistko, izvrstno profesorico na poslovni \u0161oli, z doktoratom iz ekonomije. Re\u010dete ji: Kristalno kroglo imam, s katero lahko pokukava 15 let v prihodnost. Rad bi preizkusil, kako vam gre od rok napovedovanje. Opisal vam bom dve novi enkciklopediji: ena je pravkar iz\u0161la, druga pa bo pri\u0161la na tr\u017ei\u0161\u010de \u010dez nekaj let. Napovedati morate, katera bo v letu 2010 uspe\u0161nej\u0161a. Pa dajva, pravi profesorica. Prva enciklopedija je Microsoftova. Microsoft je leta 1995 \u017ee veliko in dobi\u010dkonosno podjetje. Ko bo dal na trg operacijski sistem Windows 95, pa bo postal velikan, ki bo zaznamoval obdobje, v katerem \u017eivimo. Za prvo enciklopedijo bo sredstva zagotovil Microsoft. Strokovnim piscem in urednikom bo pla\u010dal pisanje \u010dlankov na tiso\u010de tem. Projekt bodo nadzorovali dobro pla\u010dani mened\u017eerji, ki bodo poskrbeli, da bo kon\u010dan pravo\u010dasno in v skladu s finan\u010dnim na\u010drtom. Microsoft bo enciklopedijo prodajal na CD-ROM-u, kasneje pa tudi na spletu. Druge enciklopedije pa ne bo izdalo podjetje. Ustvarilo jo bo na desettisto\u010de ljudi, ki bodo \u010dlanke pisali in urejali za zabavo. Prosto\u010dasni pisatelji in uredniki ne bodo za sodelovanje potrebovali nikakr\u0161nih kvalifikacij. Prav tako ne bodo za pisanje in urednikovanje prejeli niti ficka. Udele\u017eenci bodo morali svoje delo prispevati brezpla\u010dno, v\u010dasih bodo delali tudi dvajset do trideset ur na teden za ta namen. Enciklopedija, do katere bo mogo\u010de dostopati na spletu, bo brezpla\u010dna za uporabnike. Nato re\u010dete ekonomistki: pomislite, kako bo \u010dez 15 let? Moja kristalna krogla ka\u017ee, da bo v letu 2010 ena izmed teh enciklopedij najve\u010dja in med najbolj priljubljenimi na svetu, druga pa ne bo ve\u010d obstajala. Katera enciklopedija je torej katera? Leta 1995 najbr\u017e na vsem svetu ne bi mogel najti niti enega treznega ekonomista, ki kot uspe\u0161en projekt ne bi izbral prve enciklopedije. Vendar veste, kaj se je potem zgodilo: 31. oktobra 2009 je Microsoft MSN Encarto po 16 letih umaknil z diskov in spleta, medtem pa je Wikipedia postala najve\u010dja in najbolj priljubljena enciklopedija na svetu.\u00ab<\/em> (Povzeto iz knjige Zagon, Daniel H. Pink, 2009).<\/span><\/p>\n

Tradicionalen pogled na \u010dlove\u0161ko motivacijo tak\u0161nega uspeha poslovnega modela Wikipedie ne more razlo\u017eiti. Govorimo torej o t.i. operacijskem sistemu Motivacija 2.0, ki temelji na \u010dlovekovem drugem gonu<\/strong> (\u010de je prvi gon zadovoljevanje na\u0161ih biolo\u0161kih potreb) in spodbujanju vedenja tipa X<\/strong> (vedenje tipa X bolj pod\u017eigajo zunanje kot notranje \u017eelje) \u2013 \u017eeljni smo nagrad, na podlagi katerih bolje opravljamo svoje delo, kaznim pa se v glavnem radi izogibamo. Ta operacijski sistem je v podjetjih s stali\u0161\u010da motivacije deloval in bil klju\u010den za gospodarski napredek vsega sveta v zadnjih dveh stoletjih, \u0161e posebej v \u010dasih industrijske revolucije, ki je temeljila na algoritmi\u010dnem na\u010dinu dela (pri algoritmi\u010dnem opravilu sledimo ustaljenim navodilom in nas ena pot vodi k cilju \u2013 za re\u0161itev obstaja en postopek). Danes pa ne deluje ve\u010d oz. vsaj ne povsod oz. tako u\u010dinkovito kot v preteklosti<\/strong> – v nekaterih primerih, ko govorimo o ustvarjalnem delu (oz. t.i. hevristi\u010dnih opravilih, kjer ni nobenega vnaprej predpisanega postopka in moramo preizku\u0161ati razli\u010dne mo\u017enosti in si izmisliti novo re\u0161itev), lahko princip koren\u010dka in palice povzro\u010di celo kontra u\u010dinke<\/strong> \u2013 na podlagi raziskav Harry F. Harlowa in Edvarda Decija iz sredine 20 stoletja lahko zaklju\u010dimo naslednje: \u010dlove\u0161ka motivacija deluje v nasprotju s prepri\u010danji ve\u010dine strokovnjakov in drugih ljudi. Vsi mi naj bi dobro vedeli, kaj \u017eene ljudi v pisarnah in na \u0161portnih igri\u0161\u010dih. Nagrade, predvem gotovinske, ve\u010dajo zanimanje in izbolj\u0161ujejo u\u010dinkovitost. Decijeva odkritja pa trdijo ravno nasprotno. V svojih raziskavah je zapisal: \u00bb\u010ce je denar zunanja nagrada za neko dejavnost, udele\u017eence stvar s\u010dasoma neha zanimati<\/strong>.\u00ab Nagrade so lahko le kratkotrajna spodbuda, tako kot nekajurni spodbudni odmerek kofeina. Vendar pa u\u010dinek popusti. In kar je \u0161e slab\u0161e, zmanj\u0161a tudi dolgoro\u010dno motivacijo osebe za nadaljevanje aktivnosti.<\/span><\/p>\n

Zato se uspe\u0161ne motivacijske kulture v podjetjih osredoto\u010dajo (tudi ali pa predvsem) na zadovoljevanje t.i. tretjega, notranjega gona (skozi nov operacijski oz. motivacijski sistem 3.0), ki spodbuja na\u010din vedenja, ki mu Daniel Pink pravi tip I \u2013 vedenje tipa I bolj pod\u017eigajo notranje kot zunanje \u017eelje<\/strong>. <\/span><\/p>\n

Ta se veliko bolj ukvarja z notranjim zadovoljstvom zaradi same dejavnosti in razvija tri elemente, ki uspe\u0161no u\u010dinkujejo nanj: <\/span><\/p>\n

    \n
  1. samostojnost pri delu<\/strong><\/span><\/li>\n
  2. dovr\u0161enost delovnih aktivnosti in <\/strong><\/span><\/li>\n
  3. smisel pri delu<\/strong> (o \u010demer ve\u010d v eni izmed prihodnjih \u0161tevilk).<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

     <\/p>\n

    Hiter vpogled v to, kdaj pa lahko uporabite princip koren\u010dka in palice (Motivacija 2.0) pa vam prikazuje spodnja slika:
    \n<\/span><\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

    Vir: Daniel H. Pink, Zagon, str. 69, Zalo\u017eba Videotop d.o.o., Maribor, 2011
    \n<\/span><\/p>\n

     <\/p>\n

    Uspe\u0161no motivacijsko kulturo poslovnih sistemov tako dolo\u010dajo mnoge vsebine. Najbolj zna\u010dilne pa so:<\/span><\/p>\n