{"id":2302,"date":"2021-08-25T14:30:51","date_gmt":"2021-08-25T12:30:51","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=2302"},"modified":"2021-08-25T18:28:27","modified_gmt":"2021-08-25T16:28:27","slug":"voditelj-naj-spodbuja-ustvarjalna-okolja-in-stalno-nadgradnjo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/voditelj-naj-spodbuja-ustvarjalna-okolja-in-stalno-nadgradnjo\/","title":{"rendered":"VODITELJ NAJ ORKESTRIRA USTVARJALNA OKOLJA IN SPODBUJA NJIHOVO STALNO NADGRADNJO"},"content":{"rendered":"\n

Najve\u010dja \u010dlove\u0161ka zabloda so na\u0161e predstave in mnenja, na\u0161a percepcija. Vse na\u0161e znanje ima izvor v na\u0161ih percepcijah – kako vidimo stvari\/situacije\/okolje\/vsebine. Zato se je stvarem in situacijam bistveno la\u017eje upirati (jim kljubovati, v njih dvomiti) na za\u010detku kot pa na koncu.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Leonardo da Vinci<\/em><\/p>\n\n\n\n

Dovolite mi, da ob tej prilo\u017enosti uporabimo oz. parafraziram nekaj \u200b\u200bprovokativnih misli in globokih uvidov od enega mojih najljub\u0161ih avtorjev Yuvala Noaha Hararija (avtorja Sapiensa, Homo Deusa, 21 lekcij za 21. stoletje) …<\/p>\n\n\n\n

… ki govori o najpomembnej\u0161ih ve\u0161\u010dinah, ki jih bomo potrebovali v prihodnosti … ter na to podlago potem razvijam naprej razmi\u0161ljanja v smeri, kak\u0161no poslovno in delovno okolje naj pospe\u0161ujejo sodobni voditelj, sistemati\u010dni razvijalci potencialov svojih organizaciji in posameznikov oz. talentov v njih.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce za za\u010detek citiram Hararija:<\/p>\n\n\n\n

“Pozabite na programiranje – najbolj\u0161a ve\u0161\u010dina, katero lahko nau\u010dite va\u0161e otroke, je ponovno odkrivanje (op.p. Reinvention).”<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sredi 21. stoletja bodo zaradi pospe\u0161enih sprememb in dalj\u0161e \u017eivljenjske dobe tradicionalni modeli zastareli. V 21. stoletju si stabilnost komaj lahko privo\u0161\u010dite. \u010ce se posku\u0161ate dr\u017eati neke stabilne identitete, slu\u017ebe ali pogleda na svet, tvegate, da boste zaostali, medtem ko bo svet letel mimo vas.<\/p>\n\n\n\n

\u010cesa bi se torej morali u\u010diti?<\/p>\n\n\n\n

Mnogi pedagogi in raziskovalci trdijo, da bi morali preiti na pou\u010devanje t.i. \u00bb\u0161tirih C\u00ab <\/strong>(angle\u0161kih C):<\/p>\n\n\n\n

  1. kriti\u010dnega mi\u0161ljenja (Critical Thinking)<\/strong><\/li>
  2. komunikacije (Communication)<\/strong><\/li>
  3. sodelovanja (Cooperation) in<\/strong><\/li>
  4. ustvarjalnosti (Creativity).<\/strong><\/li><\/ol>\n\n\n\n

    Najpomembnej\u0161a od vseh pa bo verjetno kar sposobnost spoprijeti se s spremembami<\/strong>, se nau\u010diti novih stvari <\/strong>in ohraniti du\u0161evno ravnovesje v neznanih situacijah<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

    \u010ce \u017eelite pri tem uspeti, se boste morali zelo potruditi, da boste bolje spoznali tudi svoj \u201coperacijski sistem\u201d. Da veste, (za)kaj ste in kaj si \u017eelite od \u017eivljenja. To pa je tudi najstarej\u0161i nasvet v knjigi: \u00bbSpoznaj samega sebe\u00ab<\/strong> (op.p. Gnothi seauton-iz starogr\u0161kega prero\u010di\u0161\u010da v Delfih).<\/p>\n\n\n\n

    In \u010de sedaj pogledamo, kaj to pomeni za poslovni svet, v katerem sobivajo razli\u010dne organizacije?<\/p>\n\n\n\n

    Organizacije, \u0161e posebej tiste ve\u010dje, so pogosto precej nenaklonjene inovacijam, ker so preve\u010d birokratsko upravljane oz. prisegajo na t.i. \u00bbstatus quo mindset\u00ab \u2013 ohranjanje obstoje\u010dega stanja. Na ta na\u010din pa pogosto pozabljajo na (sedanje in bodo\u010de) potrebe in interese svojih kupcev.<\/p>\n\n\n\n

    Zato je za razcvet ciljne inovativne oz. ustvarjalne, resni\u010dno prebojne organizacijske kulture <\/strong>(ki prisega na ustvarjanje najve\u010dje vrednosti za razli\u010dne dele\u017enike organizacije) potrebno tak\u0161no poslovno okolje, ki spodbuja (ali pa vsaj dopu\u0161\u010da oz. ne onemogo\u010da) \u00bbout of the box\u00ab ljudi.<\/p>\n\n\n\n

    Pri tem so mi\u0161ljeni najmanj naslednji profili: inovatorji, podjetniki, avtsajderji, motilci, izzivalci, provokatorji (op.p. italijanska beseda provocare pomeni izzvati, izzivati -> in s provokatorji pri tem mislim tiste ljudi (v prvobitnem in njenem najbolj pozitivnem pomenu besede), ki druge izzivajo, jih spodbujajo k odprtemu razmi\u0161ljanju, dvomu v (organizacijske) svete krave) \u2026 <\/p>\n\n\n\n

    … pri \u010demer pa je izredna pomembna vloga vodij, ki tak\u0161no okolje lahko pospe\u0161ujejo (s svojim zgledom in navajanjem sodelavcem k tak\u0161nemu zgledu) ali pa ga zavirajo.<\/p>\n\n\n\n

    Kak\u0161na je torej lahko vloga in dodana vrednost pravega voditelj<\/strong>a pri tem:<\/p>\n\n\n\n

    • Da predstavlja lasten pozitiven zgled in stalno ter proaktivno skrbi za lastno \u00bbreinvencijo\u00ab <\/strong>(da se stalno na novo odkriva in razvija) – je stalni u\u010denec in ob\u010dudovalec \u017eivljenja;<\/strong><\/li>
    • Je coach in u\u010ditelj<\/strong> svojim sodelavcem v pravem pomenu te besede;<\/li>
    • Je potentiolog in katalizator<\/strong>: spodbuja razvoj potencialov (op.p. potenciali so skrite sile, ki \u010dakajo, da se razvijejo) pri sebi in drugih;<\/li>
    • Spodbuja sebe in druge, da proaktivno gredo oz. delujejo iz svoje cone udobja<\/strong> (op.p. prave prilo\u017enosti se najpogosteje skrivajo izven na\u0161e cone udobja, t.i. comfort zone). <\/li>
    • Kar pogosto pomeni tudi, da prisega na t.i. prostovoljno neudobje<\/strong> (op.p. voluntary discomfort): da razmi\u0161lja oz. deluje oz .preizku\u0161a stvari, ki mu predstavljajo dolo\u010deno vrsto nelagodja, s ciljem, da presega svojo cono udobja, tam odkriva nove prilo\u017enosti za svoj razvoj (oz. razvoj sodelavcev) in s to t.i. cono aktivnega treninga postaja vedno bolj suveren in samozavesten na razli\u010dnih podro\u010djih;<\/li>
    • Da spodbuja sodelavce (in tudi sebe) v smeri, da delajo stvari, ki se jih bojijo<\/strong>, skladno z znano krilatico Ralph Walda Emersona, da \u010de dela\u0161 stvari, ki se jih boji\u0161 (oz. te je pri njih malo strah), bo ta strah kmalu izpuhtel (op.p. “Do the things you fear and the fear will go away\u00ab);<\/li>
    • Da pri sebi in sodelavcih krepi zavedanje po stalnem u\u010denju novih stvari <\/strong>(t.i. \u00bbuplearning\u00ab) in se stalno izbolj\u0161uje<\/strong> (op.p. kaizen). <\/li>
    • Kar pa tudi pomeni da tak\u0161no u\u010denje spodbuja in ima pozitiven odnos do napak. <\/li>
    • Ter da so se obenem sposobni od-u\u010diti vsebin<\/strong>, ki nimajo ve\u010d dodane vrednosti za danes in jutri (t.i. \u00bbunlearning\u00ab);<\/li>
    • K temu dodamo \u0161e to, da tak\u0161en vodja pri sebi in drugih pospe\u0161uje tudi zavedanje (in akcijo) po t.i. ve\u010ddimenzionalnem oz. interdisciplinarnem u\u010denju<\/strong> (t.i. cross-learning, ki je izven njegovega oz. njihovega strokovnega oz. referen\u010dnega podro\u010dja) in s tem postajajo tudi t.i. raznovrstne\u017ei <\/strong>(kot jim v svoji knjigi Razpon pravi David Epstein) oz. \u00bbT-shape people\/generalisti\u010dni specialisti\u00ab<\/strong>, katere omenja predvsem disciplina poslovne agilnosti -> oboje pa z vidika tega, da v kontekstu dinami\u010dnega poslovnega okolja lahko in bodo uspevali ljudje, katerih \u00bbmindset\u00ab je dinami\u010den in fleksibilen;<\/li>
    • Zelo pomembna ve\u0161\u010dina tak\u0161nega voditelja je tudi, da pri sebi, pri drugih in tudi v organizaciji dopu\u0161\u010da in spodbuja t.i. \u010das za reinvencijo <\/strong>(op.p. \u00bbTTT – time to think\u00ab) in da se tak \u010das vklju\u010di \u2013 sistemizira \u2013 v redne urnike;<\/li>
    • Da spodbuja agilno timsko delo<\/strong> in vklju\u010duje vanj sodelavce (in druge zunanje dele\u017enike), kar pomeni, da omogo\u010da avtonomijo<\/strong> in verjame v soustvarjanje<\/strong>;<\/li>
    • Je proaktivni iskalec in brusilec diamantov<\/strong>:\u00a0i\u0161\u010de talente v ljudeh, brska po njihovih se nerealiziranih potencialih in jih spodbuja k razvoju;<\/li>
    • Odpravlja <\/strong>zelo pogost in v praksi viden t.i. \u201cfailure to implement\u201d <\/strong>(nezmo\u017enost izvedbe oz. prevedbe v prakso), kar pomeni, da spodbuja in zagotavlja ravno pravo ravnovesje med eksperimentiranjem in izvedbo\/delivery-jem;<\/li><\/ul>\n\n\n\n

      Kar smele usmeritve za enega \u010dloveka oz. eno \u017eivljenje kajne?<\/p>\n\n\n\n

      Mogo\u010de oz. zelo verjetno se re\u0161itev skriva kar v tem, da nam vse to la\u017eje uspe v sinergi\u010dnem sodelovanju in soustvarjanju z drugimi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      V timskem (so)delovanju, kjer spo\u0161tujemo in cenimo razli\u010dnost in raznovrstnost drugih ljudi. <\/p>\n\n\n\n

      Kjer se zavedamo, da smo si komplementarni in da je v timu oz. njegovih sinergijah (multiplikativna) mo\u010d. <\/p>\n\n\n\n

      In kjer je 1+1+1 lahko bistveno ve\u010d kot tri.<\/p>\n\n\n\n

      Mag. Janez \u017dezlina<\/p>\n\n\n\n

      Potentiolog<\/p>\n\n\n\n

      Energos d.o.o.<\/p>\n\n\n\n

      E: janez@ecg.si<\/p>\n\n\n\n

      <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Najve\u010dja \u010dlove\u0161ka zabloda so na\u0161e predstave in mnenja, na\u0161a percepcija. Vse na\u0161e znanje ima izvor v na\u0161ih percepcijah – kako vidimo stvari\/situacije\/okolje\/vsebine. Zato se je stvarem in situacijam bistveno la\u017eje upirati (jim kljubovati, v njih dvomiti) na za\u010detku kot pa na koncu. Leonardo da Vinci Dovolite mi, da ob tej prilo\u017enosti uporabimo oz. parafraziram nekaj […]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":2304,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6,5],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2302"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2302"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2302\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2324,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2302\/revisions\/2324"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2304"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2302"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2302"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2302"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}