{"id":233,"date":"2012-08-20T11:00:00","date_gmt":"2012-08-20T09:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=233"},"modified":"2017-10-26T16:25:48","modified_gmt":"2017-10-26T14:25:48","slug":"obvescevalna-dejavnost-v-gospodarstvu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/obvescevalna-dejavnost-v-gospodarstvu\/","title":{"rendered":"OBVE\u0160\u010cEVALNA DEJAVNOST V GOSPODARSTVU"},"content":{"rendered":"

Skozi vso zgodovino se je \u010dlovek, da je pre\u017eivel in se razvijal, moral zbirati informacije o okolju in nevarnostih, ki pre\u017eijo nanj. Hkrati pa je moral skrbeti za za\u0161\u010dito svojega znanja pred tekmeci. \u017de v 6. st.pr.n.\u0161t. je kitajski voja\u0161ki strateg Sun Cu v svojem delu \u00bbUmetnost vojne\u00ab pisal in govoril o pomembnosti poznavanja nasprotnika in prakti\u010dni rabi vohunov. To so bili za\u010detki obve\u0161\u010devalne dejavnosti, ki se je skozi zgodovino razvijala v skladu z tehnolo\u0161kim in dru\u017ebenim razvojem in posledi\u010dno postajala tudi bolj kompleksna in organizirana.<\/span><\/p>\n

Sprva je obve\u0161\u010devalna dejavnost spadala predvsem pod dr\u017eavo, \u0161e posebej voja\u0161ko podro\u010dje. Posameznimi dogodki pa so za\u010deli kazati tudi na obstoj in potrebo po podobni dejavnosti v gospodarstvu. Eden od teh zgodovinskih primerov so Fuggerjeva poro\u010dila iz leta 1750, ko je znana dru\u017eina bankirjev za\u010dela izdajati redna poro\u010dila o politi\u010dnih in ekonomskih razmerah po Evropi in tako obve\u0161\u010dala svoje stranke o gro\u017enjah in prilo\u017enostih, ki pretijo njihovim investicijam. Za\u010detek moderne obve\u0161\u010devalne dejavnosti v gospodarstvu lahko \u0161tejemo drugo polovico 20. stoletja, ko je tehnolo\u0161ki razvoj, rast zasebnega sektorja in dostopnost virov omogo\u010dala razvoj sistemati\u010dnega zbiranja podatkov za potrebe podjetij.<\/span><\/p>\n

Michael Porter (1980) je med drugim ugotovljal, da mora biti vrh podjetja dobro obve\u0161\u010den o konkurenci in razmerah na trgu. Bil je med prvimi, ki je poudaril, da mora biti strategija v na\u010drtovalnem procesu dobro podprta z zanesljivimi in to\u010dnimi informacijami. Danes ima obve\u0161\u010devalna dejavnost v gospodarstvu ve\u010d poimenovanj, najpogosteje pa se govori o konkuren\u010dni obve\u0161\u010devalni dejavnosti<\/strong>. Podoben izraz je tudi angle\u0161ki izraz \u00bbbusiness intelligence\u00ab, ki pa se v sloven\u0161\u010dino prevaja kot poslovna inteligenca in pomeni predvsem tehnolo\u0161ko-informacijske re\u0161itve na podro\u010dju zbiranja, analiziranja in posredovanja uporabnih informacij kon\u010dnim uporabnikom.<\/span><\/p>\n

Naloge obve\u0161\u010devalne dejavnosti v gospodarstvu lahko preprosto opredelimo kot spremljanje razmer ter iskanje in zaznavanje prilo\u017enosti ter gro\u017eenj, ki pretijo podjetju. Osnova delovnega procesa obve\u0161\u010devalne dejavnosti predstavlja obve\u0161\u010devalni krog<\/strong>, ki vsebuje naslednje elemente:<\/span><\/p>\n

(1) na\u010drtovanje,<\/span><\/p>\n

(2) zbiranje podatkov,<\/span><\/p>\n

(3) analizo ter izdelavo, in<\/span><\/p>\n

(4) posredovanje kon\u010dnih obve\u0161\u010devalnih izdelkov naro\u010dnikom oz. uporabnikom.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

(1) Na\u010drtovanje<\/strong> pomeni ugotavljanje, katere informacije podjetje ima in katere \u017eeli pridobiti. Na podlagi tega se sestavijo strate\u0161ke in takti\u010dne usmeritve zbiranja in analize podatkov.<\/span><\/p>\n

(2) Zbiranje podatkov<\/strong> se v obve\u0161\u010devalnem okolju deli na razli\u010dne discipline. V gospodarstvu sta pomembni predvsem OSINT (ang. Open source intelligence) in delno HUMINT (ang. Human intelligence). HUMINT velja za najstarej\u0161o disciplino, ki se je razvila iz vohunjenja. Pomeni pa pridobivanje informacij preko \u010dlove\u0161kih virov (intervjuji, pogovori s strokovnjaki, sestanki, kongresna sre\u010danja, poznanstva in mre\u017eenje,…). OSINT po drugi strani velja za najmlaj\u0161o disciplino in pomeni pridobivanje informacij preko javno dostopnih virov (novice, poro\u010dila ali analize in\u0161titutov, fakultet, podjetij,…). S tehnolo\u0161kim razvojem, predvsem razvojem svetovega spletnega omre\u017eja, je OSINT dobila nov razmah. \u010ce je bilo prej premalo informacij se danes soo\u010damo s preve\u010d informacijami. Za \u010dimbolj\u0161i izkoristek, pa je potrebna kvalitetna analiza.<\/span><\/p>\n

(3)<\/strong> Analiza<\/strong> surovih obve\u0161\u010devalnih podatkov pomeni ocenjevanje ter izdelavo kon\u010dnih obve\u0161\u010devalnih poro\u010dil, ki so razumljiva in uporabna naro\u010dnikom oz. uporabnikom.<\/span><\/p>\n

Sledi (4) Posredovanje kon\u010dnih izdelkov naro\u010dnikom oz. uporabnikom <\/strong>obve\u0161\u010devalnih storitev v podjetjih, ki se izra\u017ea predvsem v informacijskem sistemu hitre distribucije poro\u010dil in povratnih zank (ang. Feedback) izdelovalcem poro\u010dil.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Kon\u010dne obve\u0161\u010devalne izdelke<\/strong> v grobem delimo na strate\u0161ke in takti\u010dne, ki se med seboj razlikujejo po dveh glavnih kriterijih:<\/span><\/p>\n

(1) komu so namenjena (vodstvo ali srednji mened\u017ement); ter<\/span><\/p>\n

(2) kako dolgo so relevantna (dolgoro\u010dne analize ali kratkoro\u010dne informacije).<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Izdelki se lahko delijo \u0161e na druge na\u010dine. Bernhardt (2003) tako kon\u010dne obve\u0161\u010devalne izdelke deli na: <\/span><\/p>\n

(1) trenutna obve\u0161\u010devalna poro\u010dila, ki imajo trenuten vpliv na podjetje;\u00a0<\/span><\/p>\n

(2) Obve\u0161\u010devalne ocene o geostrate\u0161kih in geopoliti\u010dnih razmerah;<\/span><\/p>\n

(3) Opozorila oz. gro\u017enje;<\/span><\/p>\n

(4) Raziskave trga in konkurence; ter<\/span><\/p>\n

(5) Obve\u0161\u010devalna poro\u010dila o tehnolo\u0161kih in znanstvenih zmogljivostih konkurence.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

Obve\u0161\u010devalna dejavnost ima tudi svojo \u00bbtemno plat\u00ab. Konkurenca lahko zbira informacije o podjetjih na legalen in eti\u010den na\u010din, lahko pa se poslu\u017euje tudi spornih metod, kot so vohunjenje, sabota\u017ea, kraja tehnologije in informacij, ipd. Zaradi tega se je pojavila potreba po protiobve\u0161\u010devalni dejavnosti\u00a0 <\/strong>gospodarstvu, ki je pomemben del varnostnega procesa v podjetjih. Glavni namen protiobve\u0161\u010devalne dejavnosti je za\u0161\u010dita pred nepoobla\u0161\u010denim vplogledom v poslovne informacije, se zoperstaviti gro\u017enjam ter izbolj\u0161ati varnost.<\/span><\/p>\n

Protiobve\u0161\u010devalna dejavnost ima tako pasiven <\/strong>kot aktiven zna\u010daj<\/strong> (Whitehead, 2001). Pasivni del se osredoto\u010da na varovanje: varnostno ozave\u0161\u010danje in varnostni programi, tehni\u010dno-protiprislu\u0161ni pregledi, ter testiranja vdorov v sisteme. Aktivni del se razlikuje od pasivnega in se vklju\u010di po zaznani gro\u017enji. Pomeni pa predvsem preiskavo in nevtralizacijo sovra\u017enega delovanja. Pri tem lahko slu\u017ei kot sistem zbiranja podatkov o namenih in metodah delovanja konkurence.<\/span><\/p>\n

\u010ce na kratko povzamemo: to\u010dne in zanesljive informacije so bile in bodo vedno pomembnej\u0161e pri sprejemanju pomembnih poslovnih odlo\u010ditev. U\u010dinkovit sistem zbiranja, analiziranja ter posredovanja informacij uporabnikom – kar predstavlja obve\u0161\u010devalna dejavnost – lahko bistveno prispeva h konkuren\u010dni mo\u010di in prednosti posameznega podjetja na trgu. Da pa ohranimo tak\u0161no prednost je potrebna tudi za\u0161\u010dita lastnega znanja pred konkurenco, kar omogo\u010da u\u010dinkovita implementacija protiobve\u0161\u010devalne dejavnoste v varnostni proces podjetja.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

JB<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Literatura:<\/p>\n

– Sun Tsu (1998) Umetnost vojne, Amilietti, Ljubljana<\/p>\n

– Porter, M.E. (1980) Competitive Strategy, Free Press, New York,<\/p>\n

– Bernhardt, D. (2003) Competitive Intelligence: Acquiring and using corporate intelligence and counter-intelligence. FT Prentice Hall,<\/p>\n

-Whitehead, S. (2003) Corporate counterintelligence – protecting business information, Hi-Tech Security Solutions<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Skozi vso zgodovino se je \u010dlovek, da je pre\u017eivel in se razvijal, moral zbirati informacije o okolju in nevarnostih, ki pre\u017eijo nanj. Hkrati pa je moral skrbeti za za\u0161\u010dito svojega znanja pred tekmeci. \u017de v 6. st.pr.n.\u0161t. je kitajski voja\u0161ki strateg Sun Cu v svojem delu \u00bbUmetnost vojne\u00ab pisal in govoril o pomembnosti poznavanja nasprotnika […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":762,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/233"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=233"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/233\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1260,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/233\/revisions\/1260"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/762"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=233"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=233"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=233"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}