{"id":2380,"date":"2021-12-21T19:10:13","date_gmt":"2021-12-21T18:10:13","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=2380"},"modified":"2021-12-22T13:52:16","modified_gmt":"2021-12-22T12:52:16","slug":"sprostimo-nase-kreativno-delovanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/sprostimo-nase-kreativno-delovanje\/","title":{"rendered":"SPROSTIMO NA\u0160E KREATIVNO DELOVANJE"},"content":{"rendered":"\n

Bole\u010dina v hrbtu, tako mo\u010dna, da sem se v postelji komaj prevalil na bok. Za to sem potreboval deset, petnajst minut. Res po\u010dasi sem se spustil na tla in po vseh \u0161tirih privlekel do strani\u0161\u010da. Tam me je \u010dakala nemogo\u010da naloga, \u0161lo je za borbo med bole\u010dino v hrbtu in nara\u0161\u010dajo\u010dim pritiskom v mehurju\u2026..<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako je to mogo\u010de, da sem se jaz, \u0161portnik, ki se podi za \u017eogo, kolesari in te\u010de, \u010dez no\u010d spremenil v kobacajo\u010dega odraslega. Bil sem nemo\u010den, obupan\u2026Je bil kriv napa\u010den gib pri igranju odbojke prej\u0161nji dan? Danes vem, da je bilo ve\u010d kot le to.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Proces je bil precej dalj\u0161i in ne zgolj posledica napa\u010dnega giba, temve\u010d skupek prilagoditev telesa na moje dosedanje \u017eivljenje. A pripeljal me je do AEQ metode, s pomo\u010djo katere sem stopil na novo pot u\u010denja in se \u0161e nisem ustavil. <\/p>\n\n\n\n

Prav ta metoda mi je pomagala razumeti, zakaj pride do neu\u010dinkovitosti in nereda pri dalj\u0161anju in kraj\u0161anju mi\u0161ic, ki sodelujejo pri gibanju, temu re\u010demo senzorno motori\u010dna amnezija (v nadaljevanju SMA) ali \u010dutno gibalna amnezija. Metoda mi je hkrati omogo\u010dila spoznati, kako pomembno SMA vpliva na vse vidike na\u0161ega \u017eivljenja. Spoznal sem, kako psihi\u010dno stanje vpliva na telo in obratno, kako telo vpliva na psihi\u010dno stanje. <\/p>\n\n\n\n

Izbolj\u0161al sem ob\u010dutenje in prepoznavanje stanja, v katerem se nahajam. To mi omogo\u010da postopno spreminjati moje vedenje na na\u010din, da je to zame primernej\u0161e. Vse skupaj ima pomemben vpliv tako na psihi\u010dno kot fizi\u010dno zdravje, tudi na imunski sistem. \u010ce poizkusim povedati enostavneje, u\u010dim se prepoznati, kdaj je moj stresni odziv primeren ali neprimeren situaciji, v kateri se nahajam ter prilagoditi svoje vedenje. Hkrati pa pove\u010dujem sposobnost sprostitve, ko stresna situacija mine.<\/p>\n\n\n\n

Prav nesposobnost prepoznavanja lastnega stanja razumem kot najve\u010djo te\u017eavo, da danes ve\u010dina ljudi ne zazna potrebe po sprostitvi. Hkrati se tudi ne znajo ali no\u010dejo sprostiti in ostanejo kroni\u010dno ujeti v stresu in posledi\u010dno pretirano napeti. Dolgoro\u010dno to vodi v kroni\u010dne bole\u010dine, utrujenost in tudi slab\u0161e delovanje imunskega sistema. Sposobnost sprostitve tudi pomembno vpliva na kvaliteto spanja in sposobnost regeneracije.<\/span> <\/strong>Ve\u010dina ljudi pa s pretiranim delom ali ukvarjanjem s \u0161portom dose\u017ee, da mi\u0161i\u010dna napetost popusti zaradi iz\u010drpanosti in to stanje zamenjujejo s spro\u0161\u010denostjo. A \u017ee zjutraj jih telo opozori, da so spet napeti. Hkrati nesposobnost sprostitve prepre\u010di prepoznavanje stanja na\u0161ih sodelavcev in partnerjev, oboje pa omejuje kreativnost in iskanje najprimernej\u0161ih re\u0161itev. Prav zato v metodi AEQ prepoznavam enega klju\u010dnih elementov tudi za uspe\u0161no delovanje v slu\u017ebi in ne zgolj kot pomo\u010d pri odpravi osebnih stanj.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako na nas vpliva SMA?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V odraslem obdobju se nam zaradi izgube urejenosti zmanj\u0161uje kompleksnost gibanja. <\/strong>Postajamo okorni, trdi, gibanje je naporno. Vse kot posledica zmanj\u0161anega ob\u010dutenja lastnega telesa in nadzora nad njim. Tako nekaterih mi\u0161ic sploh ne \u010dutimo ve\u010d in se posledi\u010dno ne zavedamo, da so stalno skr\u010dene. Spet drugih ne znamo ve\u010d uporabiti. Vedno ve\u010d dela prevzema manj mi\u0161ic, ki so bolj obremenjene. Spet druge zaradi stalne napetosti po nepotrebnem porabljajo energijo. S tem je delovanje telesa neu\u010dinkovito.<\/p>\n\n\n\n

Ravno nasprotno smo v fazi razvoja pri\u010da pove\u010devanju urejenosti na\u0161ega gibanja, ki vklju\u010duje kraj\u0161anje in dalj\u0161anje mi\u0161ic. <\/strong>To predstavlja enega od temeljev pove\u010devanja kompleksnosti na\u0161ega sistema v fazi razvoja. Kot otroci gibe izvajamo, ko smo nanje pripravljeni. Pri tem nas vodi radovednost in postopno pove\u010devanje znanja. Nikoli pri tem ne pretiravamo, bole\u010dini se izognemo. Za u\u010denje imamo dovolj \u010dasa in energije. Postopoma pove\u010dujemo kompleksnost in notranjo urejenost svojega sistema \u2013 some.<\/p>\n\n\n\n

Na tem mestu sem do\u017eivel pomemben aha moment. Metoda AEQ mi je pomagala spoznati in doumeti, zakaj se odpovemo energijsko u\u010dinkovitemu gibanju in vi\u0161ji kompleksnosti delovanja sistema ter zakaj razvijemo energijsko bolj potratno in manj u\u010dinkovito gibanje. SMA na nas vpliva pomembneje, kot si mislimo. Ne omejuje zgolj na\u0161ega gibanja, omejuje na\u0161e vedenje in sposobnost u\u010dinkovitega urejanja na\u0161ih odnosov. Do prvih prilagoditvenih odzivov prihaja \u017ee v fazi odra\u0161\u010danja in ti postopoma privedejo do senzorno motorne amnezije. Kot otroci smo primorani svoje vedenje prilagoditi okolju, v katerem odra\u0161\u010damo. Najprej prilagodimo dihanje, sledi senzorna amnezija, ko delu ali celi paleti ob\u010dutkov iz telesa prepre\u010dimo, da pridejo do na\u0161e zavesti, pa tudi da se izrazijo skozi pogled, govor ali gibe. Ali pa prepre\u010dimo, da zunanje okolje pretirano vpliva na nas. Najprej torej \u010dutimo manj, kar dose\u017eemo s pove\u010danim tonusom mi\u0161ic. Ker in ko to dovolj velikokrat ponovimo, pride \u0161e do motornega dela amnezije. Mi\u0161ice ostanejo stalno napete, ne znamo jih ve\u010d primerno sprostiti. Postopoma preidemo v neizogiben proces zmanj\u0161evanja kompleksnosti in pove\u010devanja neurejenosti sistema \u2013 entropijo ali staranje.<\/p>\n\n\n\n

Neu\u010dinkovitost moramo razumeti v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede. Tako kot slab\u0161e prepoznamo lastno stanje, te\u017eko ocenimo tudi v kak\u0161nem stanju so ljudje, s katerimi \u017eelimo skupaj dose\u010di cilje. Ne mislim zgolj na po\u010dutje, slabo ocenimo ali je bila naloga pravilno razumljena, ali stremimo k istemu cilju, ali zaznamo, \u010de smo z ekipo v flowu ali smo v kr\u010du. Torej SMA je prisotna tudi v dru\u017ebi, ekipi, dru\u017eini. Njena odprava na osebni ravni, pomembno izbolj\u0161a stanje na vseh podro\u010djih \u017eivljenja.<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Energija, pozornost in odnos do \u010dasa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tako \u00bbprilagojeni\u00ab smo idealni za izzive dana\u0161njega \u010dasa. To da ne ne \u010dutimo telesa nam pomaga slediti hitremu tempu \u017eivljenja in nam hkrati prepre\u010duje izra\u017eanje mo\u010dnej\u0161ih \u010dustev, ki v dana\u0161njem svetu niso za\u017eelena. Vse to nas \u0161e mo\u010dneje pahne v entropijo. Hkrati ima ve\u010dina povsem napa\u010den odnos do telesa in bole\u010dine. Telo jemljejo le \u0161e kot eno od naprav za doseganje cilja in bole\u010dino, kot nekaj nepotrebnega. Bole\u010dina nas zgolj omejuje pri doseganju ciljev in telo bi najraje zaupamo \u00bbmehaniku\u00ab, ki bo te\u017eave odpravil namesto nas. S pomo\u010djo AEQ metode spoznamo, zakaj moramo pri spreminjanju odnosa do sebe aktivno sodelovati in spremembe izvesti sami. Sicer se bole\u010dine zgolj selijo po telesu.<\/p>\n\n\n\n

Neglede na neizprosnost entropije, kar za nas pomeni procesa staranje, je pomembno razumeti, da na ta proces lahko vplivamo \u2013 lahko ga upo\u010dasnimo. To dose\u017eemo z vlaganjem energije v proces u\u010denja, s katerim pove\u010dujemo in ohranjamo kompleksnost in urejenost na\u0161ega delovanja. Ob tem se moramo zavedati, da je koli\u010dina energije omejena. Prvi\u010d za vedno kompleksnej\u0161e sisteme, ki delujejo urejeno, potrebujemo ve\u010d energije (svet potrebuje vedno ve\u010d energije). Na drugi strani imamo s staranjem na voljo vedno manj energije. Trenutno \u017eivimo v obdobju in v delu sveta, kjer je na voljo dovolj energije. Tako vnos te pri prehranjevanju, kot \u0161ir\u0161a poraba energije v dru\u017ebi, sta se v zadnjih letih zelo pove\u010dali. \u010ce bi \u0161la vsa ta energija zgolj v pove\u010devanje u\u010dinkovitosti in kompleksnosti sistema bi bilo odli\u010dno. Tako pa energijo uporabljamo neu\u010dinkovito, nenadzorovano. Delamo preve\u010d stvari naenkrat in smo neu\u010dinkoviti.<\/p>\n\n\n\n

Hkrati moramo razumeti, da imamo za u\u010denje omejeno \u010dasa in pozornosti. Prav nerealen odnos do \u010dasa je razlog, da nam pozornost zaradi naglice pada in napake so pogostej\u0161e, odpravljamo jih sami ali nekdo drug za nas. Delo se tako podvaja. Hitro se premikamo\/gibamo, veliko potujemo \u2013 tu porabimo obilico \u010dasa in energije. Delujemo v nasprotju s sabo, v nasprotju s svojim telesom. To nas vodi v vse manj\u0161i izkoristek, hitrej\u0161o obrabo in bole\u010dine. Ob vsej naglici dogajanja okrog nas in posledi\u010dno v nas samih porabimo veliko energije \u017ee za samo vzdr\u017eevanje pozornosti. Energijo pa porabimo neu\u010dinkovito, s premalo pozornosti in zavedanja samega sebe, svojega telesa, po\u010dutja, vrednotenja kvalitete svojih odlo\u010ditev.<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Postanimo u\u010dinkovitej\u0161i in uredimo svoje \u017eivljenje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010ce \u017eelimo biti pri pove\u010devanju urejenosti svojega sistema u\u010dinkoviti, moramo najprej svoje telo, svoj um, sebe spo\u0161tovati. Brez tega bomo imeli negativen pristop in u\u010dinek na\u0161ega dela ne bo primeren. Poleg tega moramo spo\u0161tovati in upo\u0161tevati razmerje med vlo\u017eeno energijo, \u010dasom in pozornostjo. Te tri so med sabo soodvisne. Ve\u010d \u010dasa, ko namenimo aktivnosti in ve\u010d pozornosti, manj energije bomo porabili. Razumeti moramo, da za razliko od zavesti, telo deluje v realnem \u010dasu. Spremenjen odnos do telesa nam pomaga razumeti, da je napetost v telesu odraz stanja nekje drugje v somi, bodisi prilagoditve \u010dustvenih odzivov.<\/p>\n\n\n\n

Seveda je zelo vabljivo stopiti po poti, ki nam bo povrnila mehkobo gibanja in hkrati pomagala pri osebni rasti in pove\u010devanju \u010dustvene zrelosti. AEQ metoda nam za razliko od drugih, ne zgolj somatskih pristopov, pomaga ne samo pri odpravi SMA in pove\u010danju u\u010dinkovitosti sistema, temve\u010d nas u\u010di tudi, kako u\u010dinkoviteje vplivati na okolje, ohraniti svoje interese ter poskrbeti zase \u2013 u\u010di nas kako pove\u010dati \u010dustveno zrelost.<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

U\u010denje AEQ metode nam s pomo\u010djo zmanj\u0161anja senzorno motorne amnezije omogo\u010di pove\u010dati  zavedanje vedenja in omogo\u010di njegovo spremembo (odnosi, \u010dustvena zrelost, dihanje, ipd.). Da je to mogo\u010de odpraviti in privede do pravih rezultatov, v procesu spoznamo, kako SMA vpliva na na\u0161e vedenje ter zakaj smo SMA in vedenje razvili. Razlika je zelo pomembna, saj je proces aktiven in zahteva na\u0161o vklju\u010denost in razumevanje. Zato pa rezultati zagotavljajo trajnej\u0161o spremembo stanja in omogo\u010dajo rast in napredek.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj je AEQ pristop pomemben za vsakega izmed nas, \u0161e posebej za moderno voditeljstvo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Metoda AEQ nam omogo\u010di bolje in predvsem pravilneje prepoznati, do \u010desa \u010dutimo odpor in ali je ta rekcija upravi\u010dena. Potem se odlo\u010dimo in za\u010dnemo na\u0161e odzive na novo u\u010diti. Ker se bolje poznamo, znamo bolje napovedati oziroma pri\u010dakovati, kako se bomo v dolo\u010denih situacijah odzvali, to pa nam omogo\u010di, da se nanje pripravimo. Tako lahko reagiramo bolj \u010dustveno zrelo, saj najdemo in uporabimo primernej\u0161e re\u0161itve in odgovore. Odreagiramo situaciji primerneje in na na\u010din, ki nam olaj\u0161a delovanje.<\/p>\n\n\n\n

Od novodobnih voditeljev se pri\u010dakujeta kreativnost, inovativnost ter empatija in pro\u017enost. To pa je mo\u017eno le ob sposobnosti primerne sprostitve telesa. Pretirana zakr\u010denost ima namre\u010d za posledico senzorno amnezijo. V takem stanju te\u017eko ob\u010dutimo sebe in druge.<\/p>\n\n\n\n

\u017dal je v mened\u017eerskem svetu mo\u010dno prisotna sposobnost ne \u010dutiti, saj omogo\u010da prekomerno delo in uti\u0161anje notranjega glasu ob pogostih konfliktih vrednot. Pogosto je tako stanje celo za\u017eeleno, a vodi v kroni\u010dne bole\u010dine, nespe\u010dnost, depresije in izgorelost, \u010de na\u0161tejem le nekaj najpogostej\u0161ih stanj, ki so vedno pogosteje prisotna pri vodstvenih delavcih. <\/p>\n\n\n\n

Pogosto se vse skr\u010di le \u0161e na ozek pogled \u00bbCilj je poslovni rezultat\u00ab – zato je prvi del zaklju\u010dne misli iz ene zadnjih objav ECG \u00bbKakovost voditeljstva se ne bi smela meriti samo preko rezultatov, ki jih ustvarja podjetje\u00ab <\/strong>pomembnej\u0161i, kot si mislimo. <\/p>\n\n\n\n

Izzivi, ki so pred nami bodo terjali \u0161e hitrej\u0161e prilagajanje spremembam. <\/strong>Rad izpostavim primerjavo, kako so \u0161e v prej\u0161njem stoletju imela podjetja razvojne cikle za nove produkte in storitve dolge ve\u010d desetletji. V povpre\u010dju je bila \u017eivljenjska doba produktov dolga 75 let. Po letu 1990 se je to ob\u010dutno skraj\u0161alo na 15 let in v zadnjem obdobju \u017ee na 7 let. S tem da so se razvojni cikli (potreba po prilagoditvi produktov) od leta 2018 s \u0161tirih let do leta 2020 skraj\u0161ali \u017ee na 2-3 leta. [Dr. Nadya Zhexembayeva, \u00bbStop Calling it Innovation\u00ab, Youtube: The Innovation Cafe, 2021]<\/p>\n\n\n\n

Trend pove\u010devanja hitrosti je jasen in vpliva na vsa podjetja, saj ta delujejo v konkuren\u010dnem okolju. Zato sem mnenja, da je v tem obdobju za vsakega od nas pomembno, da se u\u010di, kako pove\u010dati sposobnost prilagajanja. Mened\u017eer mora znati, tako kot vrhunski \u0161portnik, preklopili med stanjem, ko napne oziroma skr\u010di mi\u0161ice, ko to situacija od njega zahteva, a jih zna tudi primerno sprostiti, ko to od njega zahteva povsem druga situacija. To se da lepo dose\u010di z u\u010denjem in uporabo AEQ metode. Omogo\u010da nam pove\u010dati sposobnost sprostitve, ta nam omogo\u010di iskanje primernej\u0161ih re\u0161itev in odgovorov na izzive, ki se v\u010dasih pojavijo kar tako, \u010dez no\u010d.<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gorazd A\u017eman<\/p>\n\n\n\n

U\u010denec AEQ metode 3. stopnje 3\/5, U\u010ditelj AEQ metode 2. stopnje in U\u010ditelj AEQ dihanja 1. stopnje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bole\u010dina v hrbtu, tako mo\u010dna, da sem se v postelji komaj prevalil na bok. Za to sem potreboval deset, petnajst minut. Res po\u010dasi sem se spustil na tla in po vseh \u0161tirih privlekel do strani\u0161\u010da. Tam me je \u010dakala nemogo\u010da naloga, \u0161lo je za borbo med bole\u010dino v hrbtu in nara\u0161\u010dajo\u010dim pritiskom v mehurju\u2026.. Kako […]<\/p>\n","protected":false},"author":28,"featured_media":2392,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2380"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/28"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2380"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2380\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2386,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2380\/revisions\/2386"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2392"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2380"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2380"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2380"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}