{"id":2401,"date":"2022-03-19T12:28:22","date_gmt":"2022-03-19T11:28:22","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=2401"},"modified":"2022-03-20T18:44:36","modified_gmt":"2022-03-20T17:44:36","slug":"kako-do-vecje-motiviranosti-in-zavzetosti-vasih-zaposlenih-v-pogojih-digitalnega-poslovanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/kako-do-vecje-motiviranosti-in-zavzetosti-vasih-zaposlenih-v-pogojih-digitalnega-poslovanja\/","title":{"rendered":"KAKO DO VE\u010cJE MOTIVIRANOSTI IN ZAVZETOSTI VA\u0160IH SODELAVCEV V POGOJIH DIGITALNEGA POSLOVANJA?"},"content":{"rendered":"\n

Ve\u010d humanega v \u010dasu digitala?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017divimo verjetno v najbolj transformacijskem \u010dasu v \u010dlove\u0161ki zgodovini. Prihodnost je videti izjemno zahtevna in dinami\u010dna, z motnjami (t.i. disruption) v vsem in vsepovsod kot \u201cnovim normalnim\u201d.<\/p>\n\n\n\n

Po drugi strani pa je v tak\u0161nem okolju vedno bolj pomembna izku\u0161nja stranke (t.i. Cx \u2013 customer experience), ki je v neposredni povezavi z vi\u0161jo zavzetostjo strank \u2013 na le-to pa lahko klju\u010dno vpliva oz. jo krepi (ali zavira) podro\u010dje (ne)zavzetosti va\u0161ih sodelavcev \u2013 in ravno zavzetost zaposlenih (v nadaljevanju prispevka namesto termina zaposleni uporabljava veliko primernej\u0161i termin = sodelavci) je dimenzija, ki je v slovenskih in mednarodnih organizacijah v zadnjih dveh desetletjih na precej kriti\u010dno nizkem nivoju? Kako jo sistemati\u010dno krepiti?<\/p>\n\n\n\n

V pri\u010dujo\u010dem \u010dlanku v uvodu na kratko\u00a0predstaviva kontekst,<\/strong>\u00a0v katerem se nahajamo (nekaj\u00a0klju\u010dnih trendov, ki so pred nami in zna\u010dilnosti digitalne ekonomije<\/strong>, ki nas vedno bolj zaznamuje),\u00a0kako le-ti vplivajo na razvoj organizacij in posameznikov\u00a0ter\u00a0kak\u0161en je odgovor na to na podro\u010dju spodbujanja motiviranosti in zavzetosti sodelavcev v tak\u0161nem dinami\u010dnem poslovnem okolju.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

In \u010de tako uvod zaklju\u010diva z naslednjo provokativno izto\u010dnico:<\/p>\n\n\n\n

po najinem mnenju je v \u010dasu t.i. digitalne ekonomije oz. digitalnega poslovanja potrebno v poslovanje uvajati ve\u010d humanega<\/strong> (ve\u010d t.i. androritmov v primerjavi z algoritmi<\/a><\/strong>):<\/p>\n\n\n\n

kot odgovor na zna\u010dilnosti digitalnega poslovanja in trendov na\u0161ega poslovnega in dru\u017ebenega okolja<\/strong> (prvo poglavje) se nam nakazujejo nove karakteristike sodobne organizacijske kulture<\/strong> (drugo poglavje)<\/p>\n\n\n\n

-> nanje pa lahko odgovorimo na na\u010din, da namesto razmi\u0161ljanja (in delovanja), da so na\u0161i zaposleni na\u0161 vir (t.i. resource), sodelavca vidimo v prvi vrsti kot \u010dloveka<\/strong> (z vsemi njegovimi potenciali in talenti) in skrbimo za njegov celovit<\/strong> (mentalni, duhovni, \u010dustveni in telesni) razvoj<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

NEKATERI KLJU\u010cNI TRENDI DANA\u0160NJEGA IN PRIHODNJEGA \u010cASA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako je dana\u0161nje poslovno okolja druga\u010dno?<\/p>\n\n\n\n

  1. Hitrost sprememb v dana\u0161njem in prihodnjem (poslovnem) okolju je vedno bolj<\/strong> nepredstavljiva<\/strong>:<\/li><\/ol>\n\n\n\n

    V \u010dudoviti knjigi Moonshots avtor Naveen Jain omenja, kako hitro se je v zadnjih stotih letih podvojila koli\u010dina vsega znanja na svetu: leta 1920 se je to zgodilo na vsakih 100 let, v letu 1950 se je vse znanje podvojilo na 25 let, v letu 2020 se podvoji na 12 mesecev in v dobi Interneta stvari (op.p. Internet of Things \u2013 IoT) na vsakih 12 ur?!?<\/p>\n\n\n\n

    Futurolog Keith Coates je na to temo \u017ee leta 2016 izjavil naslednjo provokativno misel: \u00bbPrihodnost je \u017ee tu in je neenakomerno porazdeljena. Pred petimi leti je na\u0161e poslovanje sestavljalo 73% kontinuitete, 15% ciklov in le 12% novosti. Zdaj je poslovanje sestavljeno iz 71% novosti, 15% cikli\u010dnega vpliva in le \u0161e 14% kontinuitete. Zato je soo\u010danje s prihodnostjo na osnovi preteklih izku\u0161enj lahko nevarno.\u00ab Kaj nas torej \u0161ele \u010daka s tem v zvezi v letu 2030 ali pa 2050??<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    2. Postajamo vedno starej\u0161i:<\/strong> demografsko drevo Slovenije in Evrope se bo od leta 1980 do leta 2050 spremenilo iz \u201coblike smreke v obliko vaze\u201d:<\/a> \u010de oblika smreke predstavlja demografsko situacijo, ko je najve\u010dji odstotek prebivalstva v starosti okoli 25-30 let, predstavlja oblika vaze situacijo, ko je najve\u010dji del prebivalcev starih ve\u010d kot 65 oz. 70 let.<\/p>\n\n\n\n

    3. Vzporedni svetovi:<\/strong> vedno bolj kombiniramo klasi\u010dni in virtualni svet, ne samo v zasebnem \u017eivljenju, temve\u010d tudi vedno bolj v poslovnem okolju, kar je \u00bbkorona situacija\u00ab samo \u0161e pospe\u0161ila.<\/p>\n\n\n\n

    4. Individualizem:<\/strong> personalizacija in individualizacija ponudbe strankinam potrebam v \u010dasu, ko je vse na zahtevo (op. p. EON \u2013 everything on demand).<\/p>\n\n\n\n

    5. Singularnost do leta 2045<\/strong>: leto 2029 je dosledni datum, za katerega je znani futurist Ray Kurzweil (v zadnjih tridesetih letih se je uresni\u010dilo kar 86% njegovih napovedi) napovedal, da bo umetna inteligenca (AI) opravila veljaven Turingov test in s tem dosegla \u010dlove\u0161ko raven inteligence. Obenem pa je leto 2045 dolo\u010dil za leto \u00bbSingularnosti\u00ab, ko bomo na\u0161o u\u010dinkovito inteligenco pomno\u017eili za milijardo krat, kar se bo zgodilo zato, ker se bomo zdru\u017eili z umetno inteligenco, ki smo jo ustvarili.<\/p>\n\n\n\n

    6. DARQ tehnologije<\/strong>: Tehnologija veri\u017eenja blokov, AI: umetna inteligenca, Raz\u0161irjena resni\u010dnost, Kvantne tehnologije \u2026 gre za tehnologije, ki se zdru\u017eujejo v kratici DARQ in bodo zelo pomembno zaznamovale na\u0161e prihodnjo delovanje, tako poslovno kot zasebno.<\/p>\n\n\n\n

    7. Industrija 5.0<\/strong>: bo izbolj\u0161ala kreativnost in inovativnost \u010dlove\u0161kega uma z naprednimi, sodobnimi in digitalnimi industrijskimi procesi.<\/p>\n\n\n\n

    ZNA\u010cILNOSTI DIGITALNE EKONOMIJE<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Katere pa so klju\u010dne zna\u010dilnosti digitalne ekonomije, ki bodo vplivale in zaznamovale ter usmerjale razvoj organizacij in posameznikov v prihodnje ter tako klju\u010dno vplivale na razvoj (novih\/druga\u010dnih) karakteristik sodobne organizacijske kulture:<\/p>\n\n\n\n

    1. Ekonomija izku\u0161nje <\/strong>kot ena od temeljnih zna\u010dilnosti nove (digitalne) ekonomije, v kateri je zagotavljanje izku\u0161nje eden klju\u010dnih elementov vrednosti za dele\u017enike.<\/p>\n\n\n\n

    2. Osredoto\u010denost oz. naravnanost na stranko<\/strong>: naravnanost od zunaj navznoter ter personalizacija in individualizacija ponudbe strankinim potrebam v \u010dasu, ko je vse na zahtevo (EON \u2013 everything on demand, op. p.).<\/p>\n\n\n\n

    3. Ekonomija najemov oz. delitvena ekonomija<\/strong>, ki je vedno bolj raz\u0161irjena v novih poslovnih modelih in zasebnem \u017eivljenju (npr. porast \u00bbcar sharinga\u00ab, najemanja potro\u0161nih dobrin namesto nakupa, \u00bbkav\u010d surfing\u00ab, in podobno – op.p. v zadnjem \u010dasu je ta fenomen zaustavila pandemija korona virusa).<\/p>\n\n\n\n

    4. Partnerski ekosistemi<\/strong>: integracija na\u0161ega celotnega ekosistema, da diha na podobni frekvenci, z usklajenimi vrednotami, poslanstvom in vizijo.<\/p>\n\n\n\n

    5. Ekonomija, ki temelji na znanju<\/strong>: dodana vrednost za dele\u017enike ekosistema vedno bolj temelji na znanju, klju\u010dno je vzpostavljanje sistemov za upravljanje znanja v organizacijah\/skupnosti (zemljevidi znanj poslovnega ekosistema, povezati jih z znanji za kupce in druge dele\u017enike), sistemati\u010dno razvijanje in motiviranje t. i. \u00bbknowledge workerjev\u00ab \u2013 sodelavcev, ki dodano vrednost ustvarjajo z znanjem in svojo kompetentnostjo.<\/p>\n\n\n\n

    6. Eksperimentiranje in inovacije<\/strong>: stalno preizku\u0161anje \u00bbstatusa quo\u00ab, u\u010denje in od-u\u010denje (unlearning, op. p.), usmeritev na prebojne inovacije (disruptive innovation, op. p.) je narava nove poslovne realnosti.<\/p>\n\n\n\n

    7. Sodelovanje in soustvarjanje<\/strong>: spodbujanje sodelovanja in principa soustvarjanja, v katerega so vklju\u010deni dele\u017eniki celotnega ekosistema organizacije.<\/p>\n\n\n\n

    Kak\u0161no pa je v tak\u0161nem okolju digitalnega poslovanja stanje na podro\u010dju (ne)zavzetosti sodelavcev in kako jo sistemati\u010dno krepiti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Pove\u010devanje nezavzetosti v poslovnem okolju?!<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \u0160tevilne raziskave, ki prou\u010dujejo vpliv zavzetosti sodelavcev na ohranjanje klju\u010dnih kadrov, zvestobo kupcev, produktivnost in profitabilnost ter isto\u010dasno svarijo o ogromnih denarnih izgubah v primeru pove\u010devanja nezavzetosti sodelavcev, dokazujejo, da zavzetost postaja vse pomembnej\u0161i dejavnik poslovanja. Do nedavnega se je na podro\u010dju upravljanja s \u010dlove\u0161kimi viri (op.p. veliko bolj\u0161i termin je sicer upravljanje \u010dlove\u0161kih potencialov) ve\u010d pozornosti namenjalo teoriji in praksi spodbujanja zadovoljstva in zaupanja zaposlenih, vendar to podro\u010dje ni bilo v neposredni in merljivi korelaciji z delovno uspe\u0161nostjo, kar naj bi ponujal prav koncept o zavzetosti sodelavcev.<\/p>\n\n\n\n

    Vzroki za pove\u010devanje ravni nezavzetosti na dru\u017ebeni in individualni ravni:<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n