{"id":2410,"date":"2022-03-22T16:14:30","date_gmt":"2022-03-22T15:14:30","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=2410"},"modified":"2022-03-22T18:11:59","modified_gmt":"2022-03-22T17:11:59","slug":"upravljanje-talentov-skozi-teorijo-flow-stanja-v-izogib-veliki-odpovedi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/upravljanje-talentov-skozi-teorijo-flow-stanja-v-izogib-veliki-odpovedi\/","title":{"rendered":"UPRAVLJANJE TALENTOV SKOZI TEORIJO FLOW STANJA V IZOGIB \u00bbVELIKI ODPOVEDI\u00ab"},"content":{"rendered":"\n<p>HR se je v zadnjem \u010dasu zna\u0161el v situaciji, ko bo lahko dokazal svojo pomembno vlogo v podjetjih. Globalni trendi v HR-ju napovedujejo, da se bo v prihodnosti potrebno bolj poglobljeno ukvarjati s kadri in talenti. Danes veliko strokovnjakov iz HR-a govori o pomanjkanju kvalitetnega kadra, zahtevnem pridobivanju pravih ljudi ter o strategijah in na\u010dinih zadr\u017eevanja klju\u010dnih kadrov, o pomembnosti ohranjanja talentov so govorili tudi pri Netflixu (Hastings in Meyer, 2020).<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Raziskava Competa za leto 2021 je pokazala, da je kar 66% HR managerjem najpomembnej\u0161i ravno razvoj zaposlenih in skrb za njihovo dobro po\u010dutje <\/strong>(Novak Ka\u010d, 2021). Prof. Miha \u0160kerlavaj z Ekonomske fakultete z Univerze v Ljubljani pa za leto 2022 navaja podatke o 3.9% prostovoljni fluktuaciji delovne sile (\u0160kerlavaj, 2022), ki se imenuje \u00bbvelika odpoved\u00ab ali angle\u0161ko \u00bbthe great resignation\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p>Iz vsega tega lahko zaklju\u010dimo, da bo za HR za uspe\u0161no upravljanje s talenti klju\u010dnih 5 podro\u010dij delovanja:<\/p>\n\n\n\n<ul><li><strong>Motiviranje<\/strong>, pri \u010dem eksterna finan\u010dna motivacija ne bo dovolj<\/li><li><strong>Razvoj<\/strong> novih ve\u0161\u010din in znanj<\/li><li><strong>Dvig<\/strong> <strong>produktivnosti<\/strong> celotnih kolektivov<\/li><li><strong>Ohranjanje<\/strong> klju\u010dnih talentov<\/li><li><strong>Privabljanje<\/strong> novih talentov<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p>Brez konkretne spremembe na teh podro\u010djih upravljanje s talenti ne bo zadostno in lahko pride do odhajanja klju\u010dnih kadrov h konkurenci ter zni\u017eanju motivacije in produktivnosti zaposlenih kar pa lahko rezultira v ni\u017ejem razvoju poslovanja, ni\u017eji ali celo negativni rasti posameznikov in manj\u0161em doseganju poslovnih ciljev.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Flow stanje (slovensko zanos) v psihologiji velja za stanje zavesti, ko se najbolje po\u010dutimo ter tudi najbolj produktivno delujemo (Kotler, 2021) in tako postanemo najbolj\u0161a verzija samega sebe. To stanje je v 70. letih odkril in utemeljil lani pokojni prof. dr. Mihaly Csikszentmihalyi (1990). V svoji \u0161tudiji, ki je bila ena izmed najve\u010djih \u0161tudij v zgodovini psihologije nasploh in v katero je bilo vklju\u010denih ve\u010d kot 10.000 posameznikov s celega sveta, vseh celin, kultur, ras, razredov in religji, je prof. Csikszentmihaly ugotovil, da je flow stanje fundamentalno za \u010dlovekovo zadovoljstvo pri delu in \u017eivljenju nasploh. Ve\u010d flow stanja v \u017eivljenju in na delovnem mestu tako pomeni, ve\u010dje zadovoljstvo in vi\u0161jo produktivnost. Raziskovalci organizacije Flow Research Collective, ki je vodilna svetovna organizacija s podro\u010dja flow stanja, so ugotovili, da se v flow stanju tudi hitreje u\u010dimo, smo bolj motivirani, sprejemamo bolj\u0161e odlo\u010ditve in smo bolj kreativni (FRC, 2022).&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>V zadnjih 10 letih pa se je znatno pove\u010dalo razumevanje flow stanja z vidika nevrobiologije, kar nam danes omogo\u010da, da do flow stanja la\u017eje dostopa ve\u010d ljudi. Ugotovitve nevroznanosti so nam dale orodja, s katerimi lahko ve\u010dkrat, bolj konsistentno in ve\u010d \u010dasa pre\u017eivimo v flow stanju (FRC, 2022 in FGP, 2021). Ta orodja se uporabljajo tudi na programih in delavnicah<\/p>\n\n\n\n<p>Resne igre 2.0 in ravno s temi orodji danes lahko bolje upravljamo s talenti v va\u0161ih podjetjih.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<ol type=\"1\"><li><strong>Dvig motivacije<\/strong> &nbsp;<ol start=\"1\" type=\"1\"><li>Upravljanje 5 glavnih notranjih motivatorjev (Sansone in Harackiewicz, 2000)<\/li><li>Nov pristop k postavljanju ciljev (Diamandis in Kotler, 2014)<\/li><\/ol><\/li><li><strong>Razvoj znanj in ve\u0161\u010din<\/strong><ol start=\"1\" type=\"1\"><li>Skozi matriko C&amp;S oz. grafom izzivov in sposobnosti (Csikszentmihalyi, 1997)<\/li><\/ol><\/li><li><strong>Dvig produktivnosti in izogib izgorelosti<\/strong><ol start=\"1\" type=\"1\"><li>Flow cikel (Kotler in Wheal, 2017)<\/li><li>Upravljanje z distrakcijami (FRC, 2022)<\/li><li>Predanost (Duckworth, 2017)<\/li><\/ol><\/li><li><strong>Ohranjanje klju\u010dnih talentov<\/strong><ol start=\"1\" type=\"1\"><li>Individualni in skupinski spro\u017eilci flow stanja (Kotler, 2021 in Sawyer, 2017)<\/li><li>Osnove pozitivne psihologije (Seligman, 2004, Kotler, 2021 in FRC, 2022)<\/li><\/ol><\/li><li><strong>Privabljanje novih talentov<\/strong> za zagotavljanje zadostne gostote<ol start=\"1\" type=\"1\"><li>Kultura podjetja usmerjena v flow stanje (FRC, 2022)<\/li><\/ol><\/li><\/ol>\n\n\n\n<p>S temi orodji lahko posamezniki in ekipe spoznajo flow stanja in ga z dolo\u010denimi spremembami v \u017eivljenju tudi ve\u010dkrat do\u017eivijo, vendar se je potrebno zavedati, da je do\u017eivljanje flowa zelo individualna in za vsakega posameznika unikatna izku\u0161nja. Vsak flow do\u017eivlja po svoje in zato je zelo pomembno na kak\u0161en na\u010din posamezniki zase in za svoj team identificirajo flow stanja. V tam namen so vsi programi in delavnice znotraj Resne igre 2.0 izvedeni v kombinaciji z LEGO\u00ae SERIOUS PLAY\u00ae metodo, ki skozi gradnje modelov iz Lego kock, kjer je klju\u010den element dela z rokami, skozi metafore in pripovedovanje zgodb odkrije prave avtenti\u010dne ob\u010dutke, misli in flow izkustva. Rezultati LSP metode pa so zato bolj pristni, to\u010dni in uporabni za uvajanje prilagoditev, predvsem pa omogo\u010dijo, da udele\u017eenci spoznajo in bolje razumejo sami sebe in svoje kolege, kar posledi\u010dno vodi v bolj\u0161o skupinsko dinamiko.<\/p>\n\n\n\n<p>Danes poslovna okolja, v katerih delujejo va\u0161a podjetja, kot tudi \u010dlove\u0161ka narava kot taka, zahtevajo nove, bolj kompleksne, prilagojene in personalizirane pristope k obravnavi va\u0161ih kadrov in klju\u010dnih talentov. Bistvo \u010dloveka, ki ga lo\u010duje od \u017eivali je razvoj, ustvarjanje in igra. Prav elementi igre so v na\u0161em vsakdanu in tudi delu prisotni bolj, kot se nam zdi na prvi pogled. O pomenu igre in povezavi z zadovoljstvom na \u0161iroko govorita 2 glavna avtorja teorije igre Caillois (1985) in Huizinga (2008). Za uspe\u0161no tekmo na trgih se bo potrebno iz zunanjih motivatorjev osredoto\u010diti na notranje motivatorje posameznikov. Standardizacijo in univerzalne procese bo potrebno skozi zaupanje v posameznika nadgraditi z elementi avtonomije in posameznikom zagotoviti razvoj mojstrstva. Vse to pa je la\u017eje dose\u010di z razumevanjem flow stanja in vseh okoli\u0161\u010din, ki vplivajo na to, kako pogosto smo lahko v flowu in to dela Resna igra 2.0.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Ve\u010d flowa, bolj\u0161e delo, ve\u010d \u017eivljenja!<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Jaka Oman, Resna igra 2.0<\/p>\n\n\n\n<p><em>Jaka Oman ustanovitelj in avtor Resne igra 2.0 in je svoje celotno \u017eivljenje posvetil iskanju flowa in je danes prvi ponudnik programa v Sloveniji, ki se izklju\u010dno posve\u010da flowu. Skozi Resno igro 2.0 posameznikom omogo\u010da, da skozi predavanja, delavnice in programe stanje flowa spoznajo in se nau\u010dijo, kako ga v svojem \u017eivljenju ve\u010dkrat lahko tudi do\u017eivijo. To je tudi prvi program, ki flow obravnava celostno v kombinaciji z LEGO\u00ae SERIOUS PLAY\u00ae metodo in tako vklju\u010duje vse dimenzije flowa, ki so jih oblikovali v dveh glavnih glavnih organizacijah za raziskovanje flow stanja (Flow Research Collective in Flow Genome Project). Jaka je tudi eden prvih in najbolj izku\u0161enih LSP fasilitatorjev v Sloveniji in na Balkanu. Certifikat za izvajanje LEGO\u00ae SERIOUS PLAY\u00ae metode je pridobil januarja 2017 in je do danes izvedel \u017ee ve\u010d kot 70 LSP delavnic v 6 dr\u017eavah (Slovenija, Avstrija, Srbija, Hrva\u0161ka, BiH in Mad\u017earska). Ve\u010d o Resni igri pa si lahko pogledate na www.resna-igra.si<\/em><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Klju\u010dni viri:&nbsp;<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Caillois, R. (1958). <em>Lex jeux and les hommes<\/em>. Paris, Gallimard.<\/p>\n\n\n\n<p>Csikszentmihalyi, M. (1997). <em>Flow and the Foundations of Positive Psychology<\/em>. London: Springer.<\/p>\n\n\n\n<p>Csikszentmihalyi, M. (2019). <em>Zanos &#8211; Psihologija optimalnega izkustva<\/em>. Ljubljana: UMco.<\/p>\n\n\n\n<p>Csikszentmihalyi, M. (1997). <em>Finding Flow &#8211; The Psychology of Engagement with Everyday Life<\/em>. New York: Basic Books.<\/p>\n\n\n\n<p>Diamandis, P. in Kotler, S. (2014)<em>. Abundance: The Future Is Better Than You Think. <\/em>New York, FreePress.<\/p>\n\n\n\n<p>Duckworth, A. (2017). Grit: The Power of Passion and Perseverance. New York, Scribner<\/p>\n\n\n\n<p>Flow Genome Project (FGP) &#8211; <a href=\"https:\/\/www.flowgenomeproject.com\/\">https:\/\/www.flowgenomeproject.com\/<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<p>Flow Research Collective (FRC) &#8211; <a href=\"https:\/\/www.flowresearchcollective.com\/\">https:\/\/www.flowresearchcollective.com\/<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<p>Hastings, R. in Meyer, E. (2020). No Rules Rules: Netflix and the Culture of Reinvention. New York, Penguin Press.<\/p>\n\n\n\n<p>Huizinga, J. (2008). <em>Homo Ludens.<\/em> Amsterdam, Amsterdam University Press.<\/p>\n\n\n\n<p>Kotler, S. (2021). <em>The Art of Impossible &#8211; A Peak Performance Primer<\/em>. New York, HarperCollins.<\/p>\n\n\n\n<p>Kotler, S. in Wheal, J. (2017). <em>Stealing Fire<\/em>. New York, HarperCollins.<\/p>\n\n\n\n<p>Novak Ka\u010d, T. (2021). <em>Vstop v leto 2021 \u2013 Kaj nam je slednje prineslo. <\/em>COMPETO, Ljubljana<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed-wordpress wp-block-embed is-type-wp-embed is-provider-competo\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<blockquote class=\"wp-embedded-content\" data-secret=\"iCqyHrT8ec\"><a href=\"https:\/\/www.competo.si\/blog\/vstop-v-leto-2021-kaj-nam-je-slednje-prineslo\/\">Vstop v leto 2021 &#8211; Kaj nam je slednje prineslo<\/a><\/blockquote><iframe class=\"wp-embedded-content\" sandbox=\"allow-scripts\" security=\"restricted\" style=\"position: absolute; clip: rect(1px, 1px, 1px, 1px);\" title=\"&#8220;Vstop v leto 2021 &#8211; Kaj nam je slednje prineslo&#8221; &#8212; Competo\" src=\"https:\/\/www.competo.si\/blog\/vstop-v-leto-2021-kaj-nam-je-slednje-prineslo\/embed\/#?secret=iCqyHrT8ec\" data-secret=\"iCqyHrT8ec\" width=\"600\" height=\"338\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\"><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p>Sansone, C. in Harackiewicz, J. M. (2000)<em>. Intrinsic and extrinsic motivation: the search for optimal motivation and performance. <\/em>New York, Academic Press.<\/p>\n\n\n\n<p>Sawyer, K. (2017). <em>Group Genius &#8211; The Creative Power of Collaboration<\/em>. New York: Basic Books.<\/p>\n\n\n\n<p>Seligman, M. (2004). <em>The new era of positive psychology. <\/em>TED Talk &#8211; <a href=\"https:\/\/www.ted.com\/talks\/martin_seligman_the_new_era_of_positive_psychology?language=en\">https:\/\/www.ted.com\/talks\/martin_seligman_the_new_era_of_positive_psychology?language=en<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<p>\u0160kerlavaj, M. (2022). <em>Sre\u010da na delovnem mestu<\/em>. Intervju za Val 202: <a href=\"https:\/\/val202.rtvslo.si\/2021\/12\/poslovno-gospodarske-teme-90\/\">https:\/\/val202.rtvslo.si\/2021\/12\/poslovno-gospodarske-teme-90\/<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>HR se je v zadnjem \u010dasu zna\u0161el v situaciji, ko bo lahko dokazal svojo pomembno vlogo v podjetjih. Globalni trendi v HR-ju napovedujejo, da se bo v prihodnosti potrebno bolj poglobljeno ukvarjati s kadri in talenti. Danes veliko strokovnjakov iz HR-a govori o pomanjkanju kvalitetnega kadra, zahtevnem pridobivanju pravih ljudi ter o strategijah in na\u010dinih [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":51,"featured_media":2411,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2410"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/51"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2410"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2410\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2418,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2410\/revisions\/2418"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2411"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2410"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2410"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2410"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}