{"id":242,"date":"2012-10-31T11:00:00","date_gmt":"2012-10-31T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=242"},"modified":"2017-10-30T20:14:48","modified_gmt":"2017-10-30T19:14:48","slug":"invencije-inovativnost-in-inovacijska-kreativnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/invencije-inovativnost-in-inovacijska-kreativnost\/","title":{"rendered":"INVENCIJE, INOVATIVNOST IN INOVACIJSKA KREATIVNOST"},"content":{"rendered":"

Kako sploh opisati kreativni proces ? <\/strong><\/span><\/p>\n

Mit, da velike ideje pridejo od briljantnih posameznikov v trenutkih posebnega navdiha bi radi soo\u010dili z dejstvom, da nobena ideja ni sama sebi namen in da inovacije nastanejo v za-to primernem \u010dasu. Miselni procesi, ki vodijo do inovativnih idej postajajo strokovnjakom za kognitivne vede in nevro-znanost vedno bolj razumljivi: iz analize problemov in iz asociacij, ki jih “vle\u010demo” iz relevantnega znanja, sledi sinteza in kreiranje inovativne re\u0161itve. [4]<\/a><\/span><\/p>\n

Inovacijske sposobnosti so u\u010dljive.<\/strong> Bolj kot zanimivost in ne da bi \u0161li \u00a0preve\u010d v podrobnosti: ve\u010dina obstoje\u010dih delovnih mest zahteva\u00a0 sposobnost za analitiko in prepoznavanje detajlov. Ti miselni procesi se dogajajo v levi polovici mo\u017eganov. Tudi izobra\u017eevalne ustanove so usmerjene predvsem v krepitev teh sposobnosti.\u00a0 Vendar se kreativni procesi, sposobnost prepoznavanja \u0161ir\u0161e slike, inovativnost,… vr\u0161ijo v desni polovici mo\u017eganov. Za uspe\u0161ne inovacije je torej potrebno miselne procese leve polovice mo\u017eganov (ki so \u0161e zmeraj izredno pomembni) nadgraditi s kreativnostjo desne polovice mo\u017eganov.[5]<\/a>\u00a0 Vendar brez relevantnega znanja iz katerega \u010drpamo ideje za re\u0161itev problema, ne bomo pri\u0161li do inovativne re\u0161itve.\u00a0 <\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

N<\/strong><\/span>a pove\u010danje verjetnosti za nastanek inovativnih re\u0161itev lahko vplivamo s ponovljivimi metodami re\u0161evanja problemov, dokumentiranim notranjim in zunanjim znanjem in jasno poslovno vizijo<\/strong>. \u00a0Na ta na\u010din se \u00a0krepijo \u017eiv\u010dne povezave med levo in desno polovico mo\u017eganov in kreativnost postaja vedno bolj\u0161a ve\u0161\u010dina.\u00a0 V zadnjem \u010dasu se pojavljajo posebej v ZDA in na Japonskem velike spremembe v na\u010dinu izobra\u017eevanja in usposabljanja na univerzah, kot tudi v industriji.\u00a0 Vedno ve\u010dja je potreba po kreativnih delovnih mestih. Eden od rezultatov globalizacije je tudi, da se vedno ve\u010d delovnih mest, ki\u00a0 temeljijo predvsem na\u00a0 analiti\u010dnih sposobnostih, seli v dr\u017eave s cenej\u0161o in \u0161tevil\u010dnej\u0161o delovno silo (Kitajska, Indija, Tu\u010dija, Brazilija, …).<\/span><\/p>\n

Najprej pa podajamo \u0161e nekaj\u00a0 definicij, ki nam bodo pomagale pri razumevanju inovacijskih in kreativnih procesov.\u00a0 Osredoto\u010dili se bomo na samo nekaj klju\u010dnih izrazov kot invencija, inovacija in inovacijska kreativnost.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n