{"id":243,"date":"2012-11-02T11:00:00","date_gmt":"2012-11-02T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=243"},"modified":"2017-10-30T19:57:59","modified_gmt":"2017-10-30T18:57:59","slug":"senzibilnost-kot-vodnjak-vecne-mladosti-podjetja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/senzibilnost-kot-vodnjak-vecne-mladosti-podjetja\/","title":{"rendered":"SENZIBILNOST KOT VODNJAK VE\u010cNE MLADOSTI PODJETJA"},"content":{"rendered":"

Pri delu svetovalca in coacha je klju\u010dna senzibilnost \u2013 biti pozoren na vse verbalne in neverbalne (v\u010dasih pa tudi skrite) informacije, ki jih opazi\u0161 pri klientih in ti povedo prakti\u010dno vse o njihovih potrebah, izzivih, \u017eeljah in ambicijah. Temu v svojem \u017eargonu re\u010dem tudi, da mora\u0161 pri strankah stalno meriti temperaturo (oz. stopnjo njihove motivacije, zavzetosti, lahko re\u010demo tudi energije ali zanosa) in preverjati, ali je ta prava oz. kaj je potrebno narediti, da se jo primerno dozira. In \u010disto enako velja tudi za uspe\u0161nost podjetij oz. posameznih vodij v njih.<\/span><\/p>\n

Ravno stalna absorpcija in uspe\u0161na uporaba informacij, tako s trga (eksterne informacije) kot od drugih klju\u010dnih dele\u017enikov, \u0161e posebej pa zaposlenih (interne informacije), sta glavni za ohranjanje vitalnosti oziroma uspeh vsake organizacije. Dokler je organizacija odprta do novih informacij, jih sprejema in sistemati\u010dno deli znotraj organizacije, toliko \u010dasa ostaja vitalna – v nasprotnem primeru postaja samozadostna, birokratsko vodena, rigidna in po\u010dasi, a zanesljivo izgublja svoje trajne konkuren\u010dne prednosti, ki dolgoro\u010dno temeljijo predvsem na ljudeh in na sistemati\u010dni uporabi njihovega potenciala.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Pri tem se vedno spomnim na besede na\u0161ega ruskega kolega dr. Borisa Lapteva (dr. fiziologije in dr. farmakologije), da informacije vplivajo tudi na fizi\u010dni del na\u0161e pojavnosti, torej na telo oz. njegovo staranje oz. pomlajevanje. Bolj ko smo odprti do informacij iz okolja, bolj te vplivajo na nas, na na\u010din, da nas pomlajujejo.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Poglejmo si primer dojen\u010dka, ki sprejema prakti\u010dno 100% informacij iz okolja: vsak od nas, ki ima otroke, se spomni tega obdobja, ko je malemu vse novo, ko kar vliva vase nove in nove informacije, spremlja dogajanje okoli sebe in mu ni\u010d ne uide. In po drugi strani lahko re\u010demo, da nekdo, ko umre, ne sprejema ve\u010d ni\u010d informacij iz okolja (seveda, \u010de ne verjamemo v reinkarnacijo ali druge posmrtne oblike \u017eivljenja). Poenostavljeno bi lahko rekli, da je naravna usmeritev ta, da od rojstva do smrti ta na\u0161a odprtost za informacije pada. Seveda pa lahko ta naravni tok prekinemo in se za\u010dnemo zanimati za okolico, pridobivati nova znanja, osvajati nove izku\u0161nje (kar je lastnost zdravega, vedo\u017eeljnega \u010dloveka), kar nas pomlajuje in po\u017eivlja. \u010ce si pogledamo primer enega Borisa Pahorja ali pa Jurija Gostin\u010di\u010da, ki sta pri svojih dobrih 90 letih \u0161e vedno agilna, aktivna, se zanimata za nove stvari in sprejemata \u010dim ve\u010d informacij iz okolja, vidimo razliko tudi v tem, kako izgledata, v primerjavi z nekim mladim upokojencem, ki takoj po nastopu pokoja, prakti\u010dno preneha \u017eiveti, se zanimati zase in druge, postane pasiven \u2013 kot da ne bi imel \u0161e toliko let aktivnega \u017eivljenja pred seboj. In kaj je posledica \u2013 ta, da se tudi njegovo telo postara in deluje precej starej\u0161i, kot je. No, seveda ni treba iti vse do upokojencev, da vidimo te razlike \u2013 pomislimo samo na kak\u0161nega so\u0161olca iz osnovne \u0161ole, ki je po srednji \u0161oli nehal \u00bbhoditi v \u0161olo\u00ab (pri tem ne mislim samo v formalno izobra\u017eevanje, temve\u010d na to, da se je nehal u\u010diti za \u017eivljenje, se osebnostno in strokovno razvijati), za\u010del delati, se poro\u010dil, dobil par otrok, se nehal rekreirati \u2013 koliko starej\u0161i tak so\u0161olec izgleda od svojih vrstnikov, ki so mentalno in fizi\u010dno aktivni, ko se vidijo npr. na 20 obletnici mature.<\/span><\/p>\n

In povsem enako velja za organizacije oz. podjetja \u2013 podjetje, ki se neha zanimati za svojo okolico, ki postane samozadovoljno, ne prisluhne potrebam in \u017eeljam strank, ne sli\u0161i ambicij in ne prepozna talentov svojih zaposlenih postane staro, neodzivno, nekonkuren\u010dno in na poti navzdol. Obratno pa velja za podjetja, ki so senzibilna tako navzven (do strank in vseh drugih dele\u017enikov: lokalne okolice, dobaviteljev, podizvajalcev, …) kot navznoter \u2013 ki stalno testirajo in preverjajo \u017eelje in potrebe vseh njihovih dele\u017enikov \u2013 to so zmagovalci prihodnosti.<\/span><\/p>\n

\u010ce si pogledamo \u017eivljenski cikel posameznega podjetja (slika 1) lahko velikokrat opazimo podobno zgodbo \u2013 podjetja, ki so v svoji rasto\u010di fazi, se izredno zanimajo za trg, njegove potrebe in \u017eelje, v\u010dasih jih uspe tudi to, da trg prehitijo in sami ustvarijo potrebo na trgu, najmanj kar je pa je, da soustvarjajo potrebe skupaj s svojimi strankami (t.i. co-creation princip). Kar pomeni, da ve\u010dino svoje energije vlaga navzven, \u010de uporabimo slavni Adizesov model.<\/span><\/p>\n

\"\"\u00a0<\/span><\/p>\n

Bolj ko se podjetja \u00bbstara\u00ab bolj se zanima samo zase (npr. za izpopolnjevanje internih postopkov, birokratiziranje procesov in standardov, deljenje takih in druga\u010dnih privilegijev, ki niso nujno povezani z uspe\u0161nostjo, ki jo prepoznava trg, temve\u010d bolj odvisni od interne politi\u010dne mo\u010di in strukture) in postaja birokratsko ali celo aristokratsko vodena organizacija.<\/span><\/p>\n

Podjetje, ki \u017eeli biti uspe\u0161no in u\u010dinkovito na svoji poti mora postati senzibilno tako do svojih eksternih strank (klientov), kot tudi do svojih internih strank (zaposlenih) ter seveda vseh ostalih dele\u017enikov. Kar pomeni, da mora skrbeti za sistemati\u010dno in stalno absorpcijo (ter prenos in uporabo) informacij, ki jih pridobiva od vseh svojih dele\u017enikov ter poskrbeti, da z njimi celovito upravlja.<\/span><\/p>\n

Poslovni primer:<\/em> gornje razmi\u0161ljanje uvr\u0161\u010dam v prakti\u010dno izrazoslovje na podlagi primera proizvodnega podjetja, ki je v zadnjih desetih letih vedno bolj prehajalo v fazo staranja oz. odmiranja, ravno zaradi tega, ker se je mened\u017ement preve\u010d ukvarjal s samim seboj (navkri\u017enimi interesi glede prihodnjega razvoja podjetja, ustvarjanjem privilegijev na podlagi neustreznih (ne tr\u017eno usmerjenih) kriterijev, birokratizacija podjetja, itd.) in bistveno premalo s trgom (in njegovimi potrebami) oz. krepitvijo kadrovskega potenciala podjetja.<\/span><\/p>\n

S tem v zvezi smo v fazi svetovalnega projekta poslovne revitalizacije predlagali naslednje ukrepe s podro\u010dja ve\u010dje tr\u017ene usmerjenosti in dolgoro\u010dnega zdravja podjetja:<\/span><\/p>\n