{"id":244,"date":"2012-11-13T11:00:00","date_gmt":"2012-11-13T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=244"},"modified":"2017-10-30T20:42:09","modified_gmt":"2017-10-30T19:42:09","slug":"kako-se-lotiti-inovativnega-oglasevanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/kako-se-lotiti-inovativnega-oglasevanja\/","title":{"rendered":"KAKO SE LOTITI INOVATIVNEGA OGLA\u0160EVANJA?"},"content":{"rendered":"

Bli\u017ea se zaklju\u010dek poslovnega leta. Podjetja se \u017ee pripravljajo na izdajo letnih poro\u010dil ter se soo\u010dajo z vsemi dodatnimi neljubimi nalogami, ki jih to delo (beri: revizija) prina\u0161a.\u00a0<\/span><\/p>\n

Hkrati se \u017ee okvirno pripravljajo prora\u010duni za naslednje leto in glede na to, da je finan\u010dna kriza \u0161e v polnem zagonu \u2013 nem\u0161ka kanclerka Angela Merkel pravi, da je ne bo konec \u0161e vsaj 5 let – bi bilo treba var\u010devati na vseh straneh. Var\u010devati na vseh straneh? Da, vse dokler dnevni red ne nanese na prora\u010dun za ogla\u0161evanje. Brez ogla\u0161evanja ni prodaje in brez ogla\u0161evanja ni visokih stro\u0161kov za ogla\u0161evanje. Ali bolje re\u010deno, z ogla\u0161evanjem pride prodaja in z ogla\u0161evanjem pridejo visoki stro\u0161ki ogla\u0161evanja.<\/span><\/p>\n

Kaj imajo podjetja na voljo? V prvi vrsti verjetno vsak pomisli na TV oglase. \u017de pri velikih in finan\u010dno dobro stoje\u010dih podjetjih vodilne zaboli glava, ko pomislijo na to, kaj \u0161ele pri tistih, ki se z velikimi ne morejo kosati. TV oglasi so v redu, dokler se ne zave\u0161, da zanje potrebuje\u0161 nekaj tiso\u010d EUR na minuto, da je oglasov dobesedno na tiso\u010de in da je zelo te\u017eko narediti tak\u0161nega, ki bo potencialnim kupcem ostal v spominu in se razlikoval od ostalih. Na pamet mi pade primera o iskanju igle v kopici sena, ki je tukaj povsem na mestu.<\/span><\/p>\n

V drugi vrsti verjetno stojijo oglasi v tiskanih medijih, torej ogla\u0161evanje v \u010dasopisih, revijah, itd. Omenjeni mediji, ki imajo v najbolj\u0161em primeru naklado nekaj deset tiso\u010d izvodov, \u017eelijo za tovrstno ogla\u0161evanje nekaj tiso\u010d EUR na teden. Pri tiskanih medijih ne vemo, ali so bralci v resnici na\u0161i potencialni kupci ali pa so v baru vzeli \u010dasopis zgolj iz dolgo\u010dasja. Prav tako se je treba vpra\u0161ati, koliko ljudi sploh pogleda oglase v tiskanih medijih in \u010dasopisa ne le prelista oz. obrne stran, ter se zavedati dejstva, da svet postaja elektronski in mobilen. Vsi raje preverimo novice na spletu, saj je novica \u017ee zastarela, ko nam po\u0161tar dostavi \u010dasopis.<\/span><\/p>\n

Zato bi bilo smiselno in logi\u010dno v naslednji vrsti pomisliti na ogla\u0161evanje na spletu. Bannerji, zakup prostora, Adwords in ostalo. Slabosti je res manj kot pri zastarelih oblikah ogla\u0161evanja, a kljub temu se cena \u0161e vedno dvigne na nekaj tiso\u010d EUR za nekaj klikov, pri najbolj obiskanih spletnih straneh pa je \u0161e to prenizka \u0161tevilka. Pri tak\u0161ni vrsti ogla\u0161evanja lahko v\u010dasih naletimo tudi na neljube dogodke, ki jih pogosto prepozno opazimo. Lahko se namre\u010d zgodi, da se ob \u010dlanku na novi\u010darski spletni strani, ki opisuje problem kajenja pri mladoletnikih, pojavi fotografija osebe, ki veselo kadi; ali pa se ob \u010dlanku, ki opisuje spolni \u0161kandal, pojavi oglas za kondome; zadnji primer, ki morda najbolj nazorno prika\u017ee “nerodnost pri ogla\u0161evanju”, je primer \u010dlanka o grozoviti nesre\u010di, kjer sta tr\u010dila dva vlaka, ob katerem se pojavi oglas za pogrebne storitve. Vsemu temu bi se seveda dalo izogniti, a se kaj takega rado pripeti, poka\u017ee pa tudi na dolo\u010deno kontroverznost dana\u0161njega poslovnega sveta in ogla\u0161evanja, ki je njegovo (v\u010dasih tudi manipulativno \u2013 kar se na dolgi rok ne obnese) orodje.<\/span><\/p>\n

Obstajajo \u0161e predlogi, kot so oglasne table v prometu \u2013 kdo jih \u0161e gleda? Na vsakem vogalu jih je trideset in oseba, ki drvi na delo, \u010detudi jo opazi, jo v naslednjem kri\u017ei\u0161\u010du pozabi, saj tam \u017ee visi oglas konkurenta. Zagotovo si zapomnimo le oglasne table, na katerih pi\u0161e PROSTOR ZA VA\u0160 OGLAS, zraven pa je pripisana telefonska \u0161tevilka osebe, ki \u017eeli za kos lesa najemnino v vi\u0161ini nekaj sto EUR na mesec.<\/span><\/p>\n

Ogla\u0161evanje z razdeljevanjem letakov na ulici, z zatikanjem letakov za brisalce avtomobilov, s potiskanjem letakov pod vhodna vrata v blokih, … je primerno, \u010de \u017eelimo poceniti na\u0161 izdelek in uni\u010diti ves trud, ki smo ga do zdaj potrebovali, da smo zgradili ime na\u0161i blagovni znamki.<\/span><\/p>\n

Seveda pa obstajajo tudi na\u010dini ogla\u0161evanja, za katere Ameri\u010dani pravijo, da so \u00bbout-of-the-box\u00ab. Moje najljub\u0161e, no, ne najljub\u0161e, ampak tisto, ki me je najbolj nasmejalo, je ogla\u0161evanje v javnih strani\u0161\u010dih in kopalnicah. Seveda, kar predstavljam si, da bi podjetje, ki skrbi za svojo blagovno znamko, poseglo po ogla\u0161evalskem prostoru poleg strani\u0161\u010dne krta\u010dke in raznih \u017eenitvenih ponudb.<\/span><\/p>\n

Po vseh pretehtanih opcijah in po vseh raznih vrstah ogla\u0161evanja na koncu po navadi pride do tega, da se podjetje ne bo ogla\u0161evalo ni\u010d manj in ni\u010d ve\u010d kot lani ter na ni\u010d bolj iznajdljiv na\u010din in tako na svoja vrata ne bo privabilo nobenega novega, omembe vrednega potencialnega kupca.<\/span><\/p>\n

Pribli\u017eno na tej to\u010dki razglabljanja dnevnega reda, kar se ti\u010de uporabe razli\u010dnih ogla\u0161evalskih kanalov in orodij, si direktor oz. lastnik podjetja za\u010dne \u017eeleti, da bi se mu na zaposlitveni oglas podjetja, kjer i\u0161\u010dejo izku\u0161enega<\/strong> komercialista\/tko \u2013 na zaposlitveni oglas, ki mimogrede traja \u017ee dobrega pol leta, kon\u010dno \u017ee javil nekdo primeren. Pro\u0161enj je seveda dovolj in vsi vemo, da nas je ekonomistov kot listja in trave, vendar ne primernih – tak\u0161nih, ki bi z izku\u0161njami iskali zaposlitev.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Ta \u00bbizku\u0161eni mojster\u00ab bi se izzivu samo zasmejal v obraz, pomislil na zadnje svetovne trende in z rokava \u017ee stresal inovativne metode ogla\u0161evanja. Ena izmed tak\u0161nih, oziroma kar najpomembnej\u0161a med njimi (\u0161e posebej, \u010de govorimo o metodi ogla\u0161evanja, ki je primerna za podjetja, katerih ciljne stranke so kon\u010dni potro\u0161niki, torej govorimo o podjetjih, ki delujejo na t.i. B2C (op.p. Business to Customer) trgu) , je zagotovo ogla\u0161evanje na pametnih napravah. To so mobilni telefoni, tablice, ipd. Raziskava dru\u017ebe Intel ka\u017ee, da naj bi bilo \u017ee letos do konca leta na svetu ve\u010d kot 7 milijard teh naprav. Se pravi, da jih bo prvi\u010d v zgodovini ve\u010d, kot je ljudi na planetu. In do leta 2015 naj bi se to \u0161tevilo podvojilo.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Samo predstavljajte si! Potencialni kupci, ki so dosegljivi 24 ur na dan (ker imamo telefon vedno pri sebi), vse dni v letu, kjerkoli, kadarkoli! Razne aplikacije, ki omogo\u010dajo ogla\u0161evanje na pametnih napravah so \u017ee v ponudbi, nekatere tudi slovenske (presenetljivo iznajdljive in dobro narejene). Trendi zagotovo ka\u017eejo, da se bo v prihodnosti vse gibalo v tej smeri \u2013 v smeri mobilnosti in uporabnosti.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Enostaven primer ogla\u0161evanja na pametnih telefonih bi bile dnevne oz. tedenske ponudbe (mobilni kuponi), ki so zelo aktualne v zadnjem \u010dasu. Le da pri pametnih napravah ni potrebno tiskati kupona in ga fizi\u010dno prinesti v trgovino. Potencialni kupec kupon prejme direktno na telefon (ki ga ima vedno pri sebi) in ga nato na kraju nakupa preprosto poka\u017ee oz. potrdi istovetnost. Brez tiskanja kuponov, brez ogla\u0161evanja akcij, torej brez visokih stro\u0161kov za podjetje, hkrati pa z dramati\u010dno pove\u010danim dosegom podjetja do potencialnih kupcev. In povejte, kateri potencialni kupec ne bi hotel dobivati dnevnih ponudb na telefon, \u010de bi mu to koristilo? Kdo izmed nas danes, pri tak\u0161nem stanju gospodarstva, ne i\u0161\u010de bolj ugodnega nakupa? Mimogrede, v ZDA se danes \u017ee dnevno obra\u010da na milijone dolarjev preko navedenih dnevnih oz. tedenskih ponudb.<\/span><\/p>\n

Stro\u0161ki so \u017ee naslednja prednost te metode ogla\u0161evanja. Ker ni proizvodnih stro\u0161kov, kot so plakati, tiskanje, deljenje, razni posredniki, ki realizirajo oz. po doma\u010de povedano \u00bbvle\u010dejo\u00ab provizije, je cena tak\u0161nega ogla\u0161evanja ob\u010dutno ni\u017eja, \u010de jo primerjamo z zastarelimi na\u010dini ogla\u0161evanja, ki smo jih opisali v za\u010detku.<\/span><\/p>\n

Slovenci se imamo za moderen, priden, delaven narod, z izobra\u017eeno delovno silo. Tak\u0161ni smo tudi v resnici. Poleg tega pa je Slovenija tudi vodilna v celotni Srednji in Vzhodni Evropi po \u0161tevilu uporabnikov pametnih telefonov (CEE Telco raziskava). V Sloveniji je 94 % ljudi, ki uporabljajo mobilne telefone in 27,6 % uporabnikov pametnih telefonov. Prav tako je 83 % mobilnih paketov pla\u010dni\u0161kih, kar pomeni, da imajo uporabniki ve\u010dinoma \u017ee zakupljen prenos podatkov v pla\u010dni\u0161kih razmerjih s svojimi operaterji. In kdo potem ne bi hotel uporabljati orodja, ki bi mu prina\u0161al izbolj\u0161anje njegovega trenutnega stanja, z ne\u010dim, kar je \u017ee pla\u010dal?<\/span><\/p>\n

Poglejmo si \u0161e nekaj dokazanih \u0161tevilk iz tujine. Vsako minuto se z interneta prenese in namesti 47.000 aplikacij. 277.000 ljudi se vsako minuto prijavi na Facebook, spletni iskalnik Google pa v tem \u010dasu izvede 2 milijona spletnih poizvedb.<\/span><\/p>\n

Vsako minuto je prijavljenih 1.300 novih mobilnih telefonov. 80 % svetovnega prebivalstva, kar je pribli\u017eno 5 milijard ljudi, \u017ee ima svoj mobilni telefon. Po zadnjih podatkih je od tega 1,08 milijarde pametnih telefonov. Prevladujo\u010di dele\u017e pametnih telefonov ima Android (46,9 % tr\u017eni dele\u017e), sledi pa mu Apple s svojim Iphonom (iOS) in 28,7 % tr\u017enim dele\u017eem. Ve\u010dina uporabnikov pametnih telefonov (62 %) je starih od 25 do 34 let, najbolj priljubljene aktivnosti na pametnem telefonu pa so pisanje sporo\u010dil, brskanje po spletu in igranje iger.<\/span><\/p>\n

\u00a0\"\"<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Podjetja, lastniki, mened\u017eerji, direktorji in odgovorni ogla\u0161evalci bodo \u010dim prej morali za\u010deti upo\u0161tevati te nove trende, saj \u00bbkdor ne gre s \u010dasom, s \u010dasom gre!\u00ab No, svet le ni tako \u010drnogled, pomisliti pa je treba, kje bi bila danes finska Nokia, \u010de bi pred leti za\u010dela vlagati v razvoj pametnih telefonov in svojega operacijskega sistema, kot sta to storila Apple in Samsung. In mnogi drugi, \u010de smo \u017ee pri tem.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Jani Petric, direktor
\n<\/span><\/p>\n

JR Media d.o.o.<\/span><\/p>\n

jani.petric@jrmedia.si<\/a><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

P.S. Podjetje JR Media d.o.o. in njihova aplikacija Stella je zelo dober pribli\u017eek direktorjevemu novemu zaposlenemu oz. poslovnemu partnerju.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

VIRI:<\/strong><\/p>\n

http:\/\/www.dnevnik.si\/magazin\/znanost-in-tehnologija\/1042538115<\/a>\u00a0\u00a0 – vir navedenih podatkov za Intel.<\/p>\n

http:\/\/www.gfk.rs\/public_relations\/press\/articles\/008936\/index.en.html<\/a>\u00a0\u00a0 – vir navedenih podatkov za CEE Evropo.<\/p>\n

http:\/\/www.dnevnik.si\/magazin\/znanost-in-tehnologija\/1042537748\u00a0 –\u00a0 vir navedenih podatkov za dogajanje na spletu v eni minuti.<\/p>\n

http:\/\/ansonalex.com\/infographics\/smartphone-usage-statistics-2012-infographic\/<\/a>\u00a0\u00a0 – vir navedenih podatkov za svet.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bli\u017ea se zaklju\u010dek poslovnega leta. Podjetja se \u017ee pripravljajo na izdajo letnih poro\u010dil ter se soo\u010dajo z vsemi dodatnimi neljubimi nalogami, ki jih to delo (beri: revizija) prina\u0161a.\u00a0 Hkrati se \u017ee okvirno pripravljajo prora\u010duni za naslednje leto in glede na to, da je finan\u010dna kriza \u0161e v polnem zagonu \u2013 nem\u0161ka kanclerka Angela Merkel pravi, […]<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":740,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[2],"tags":[24,23],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/244"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=244"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/244\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1486,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/244\/revisions\/1486"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/740"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=244"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=244"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=244"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}