{"id":247,"date":"2012-12-17T11:00:00","date_gmt":"2012-12-17T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=247"},"modified":"2017-10-30T19:55:01","modified_gmt":"2017-10-30T18:55:01","slug":"kako-dobri-voditelji-navdihujejo-ljudi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/kako-dobri-voditelji-navdihujejo-ljudi\/","title":{"rendered":"KAKO DOBRI VODITELJI NAVDIHUJEJO LJUDI?"},"content":{"rendered":"

Kako si razlagate, da so nekateri ljudje sposobni dose\u010di stvari, ki se vam zdijo nemogo\u010de? Kako to, da nekatera podjetja, kot so Apple, leto za leto, presene\u010dajo z\u00a0 inovacijami? Kako je lahko\u00a0 Martin Luther King \u00a0vodil civilno gibanje za pravice Afroameri\u010danov? Zakaj sta bila brata Wright\u00a0 tista, ki sta izumila letalo, \u010deprav so bili drugi bolj usposobljeni in bolje financirani?<\/span><\/p>\n

Simon Sinek je pred nekaj leti odkril vzorec, ki ga posedujejo vsi veliki voditelji (posamezniki in podjetja). Skupno jim je to, da vsi mislijo na enak na\u010din, in to je ravno nasprotno od vseh ostalih. Pravi, da gre verjetno za najbolj preprosto idejo na svetu, imenuje jo \u00bbZlati krog\u00ab (op.p. \u00bbGolden circle\u00ab)<\/span><\/p>\n

Slika 1.1.: Zlati krog<\/span><\/p>\n

\"\"
\n<\/span>Zlati Krog pojasnjuje, zakaj nekateri voditelji navdihujejo in zakaj so dolo\u010dena podjetja vodilna v svojem poslu. Normalno ljudje in podjetja funkcioniramo iz zunanjega dela kroga navzven. Ponavadi vodje, ki so racionalna bitja, ko delegirajo dolo\u010dene naloge, za\u010dnejo z odgovori na to, kaj je treba narediti, v\u010dasih odgovorijo \u0161e na vpra\u0161anje kako, pozabijo pa dati t.i. \u00bbbig picture\u00ab \u2013 to je odgovor na vpra\u0161anje \u00bbZakaj (nekaj delamo)?\u00ab. Kar pa je v \u010dasu, ko imamo opraviti z delavci znanja (op.p. knowledge workerji) problem \u2013 ker njih zanima v prvi vrsti odgovor na \u00bbZakaj?\u00ab \u00a0nekaj delamo \u2013 in \u010de gremo v obratno smer, da jim najprej podamo odgovor na ta zakaj, potem velikokrat niti ni potrebno podati odgovorov na vpra\u0161anje \u00bbKako?\u00ab \u00a0in \u00bbKaj?\u00ab, ker ga lahko poi\u0161\u010dejo sami (ker imajo \u00bbbig picture\u00ab). Na ta na\u010din pa tudi veliko u\u010dinkoviteje razvijamo ljudi, ker jim damo mo\u017enost, da sami pridejo do re\u0161itev \u2013 \u010de delujemo obratno, v klasi\u010dni smeri, pa ljudi ne razvijamo, ker jim konkretno govorimo, kaj naj delajo, kar ne stimulira njihove odgovornosti in samoiniciativnosti. Obenem \u0161e dodaten pozitiven efekt od \u00bbpravilni\u00ab uporabi Zlatega kroga – \u010de gremo od znotraj navzven se dotaknemo \u010dustev oz. ljudje\u00a0 stvari ponotranjijo \u2013 kar pa pomeni, da moramo manj delati na zunanji motivaciji, ki ima bistveno kraj\u0161i rok trajanja kot pa notranja motivacija, ki je povezava s tem, da ljudem damo razlog, zakaj nekaj delati.<\/span><\/p>\n

Uspe\u0161ne organizacije in voditelji razmi\u0161ljajo iz sredine kroga navzven. Ena izmed glavnih ugotovitev Zlatega kroga je prepri\u010danje, da ljudje osvojijo idejo ali produkt zaradi tega, ker se poistovetijo z va\u0161o osnovno idejo, zakaj nekaj po\u010dnete.<\/span><\/p>\n

Sama ideja dejansko temelji na biologiji oziroma psihologiji. \u010ce pogledamo sliko kroga, vidimo sliko prereza mo\u017eganov. Neokorteks predstavlja \u00bbKaj?\u00ab, to je na\u0161 najnovej\u0161i del mo\u017eganov, ki je odgovoren za racionalno, analiti\u010dno mi\u0161ljenje in govorni del. \u00bbKako?\u00ab in \u00bbZakaj?\u00ab pa predstavljata na\u0161 limbi\u010dni del mo\u017eganov, kjer so \u010dustva, zaupanje in zvestoba, ter \u010dlove\u0161ko vedenje in odlo\u010danje.<\/span><\/p>\n

Z drugimi besedami, ko predelujemo informacije od zunaj navznoter vse racionaliziramo in analiziramo, ter obdelujemo \u0161tevilke in dejstva. Ko pa proces poteka od znotraj navzven pa smo takoj v stiku z delom mo\u017eganov, ki nadzira vedenje. To je del, ki nam v\u010dasih pravi, da nekaj ni v redu, \u010deprav se vse \u0161tevilke ujemajo. Zato tudi dostikrat re\u010demo, da smo nekaj naredili s srcem.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

Kako bi odgovorili na vpra\u0161anje \u00bbKaj dobrega vodjo naredi odli\u010dnega?\u00ab. Najpogostej\u0161i odgovor je dobri in strokovni sodelavci. Kar je v ve\u010dini primerov resni\u010dno, vendar sami \u017eelimo zaposliti predvsem ljudi, ki verjamejo v to, kar po\u010dnejo in v to kar po\u010dnemo mi kot vodje. \u010ce bodo ljudje, ki delajo za nas, hodili v slu\u017ebo samo zaradi pla\u010dila, podjetje nikoli ne bo doseglo takih rezultatov, kot jih dosegajo podjetja, ki imajo zaposlene, ki verjamejo v to, v kar verjamete sami. Za prvo skupino zaposlenih je delo samo sredstvo za pre\u017eivljanje, za drugo skupino pa na\u010din \u017eivljenja. Za uspeh je potrebna zadnja skupina, ki je tudi gonilo napredka.<\/span><\/p>\n

Ko govorimo o vodjih, ki navdihujejo moramo razumeti t.i. \u00bbZakon o difuziji inovacij\u00ab. Zakon nam pove kolik\u0161en procent ljudi je potreben, da bo na\u0161a novost postala uspe\u0161na in sprejeta oziroma t.i. \u00bbtrend seter\u00ab.<\/span><\/p>\n

Slika 1.2. Krivulja difuzije informacij<\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Krivulja ka\u017ee, kako hitro se ljudje odzivamo na novosti. Razdeljena je na naslednje segmente:<\/span><\/p>\n

    \n
  1. 2.5% \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 inovatorji<\/span><\/li>\n
  2. 13.5% \u00a0 dovzetne\u017ei<\/span><\/li>\n
  3. 34% \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zgodnja ve\u010dina<\/span><\/li>\n
  4. 34% \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pozna ve\u010dina<\/span><\/li>\n
  5. 16% \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zakasnelci<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

    Vsakdo od nas je ob razli\u010dnih situacijah na razli\u010dnih mestih na krivulji. Slika 2.2. prikazuje, kako 2,5% populacije predstavlja za\u010detni val pri uveljavljanju novosti (ideje ali izdelka). Iz slike je tudi razvidno, da \u00a0je prelomna to\u010dka, ko ideja ali inovacija postane uspe\u0161na med 15 in 18%. Po tej to\u010dki se naredi val, ki ga spro\u017ei t.i. \u00bbzgodnja ve\u010dina\u00ab, ki je gonilna sila reklamiranja novosti. Inovatorji in dovzetne\u017ei so skupine, ki se odlo\u010dajo na podlagi prepri\u010danj. To so ljudje, ki so pripravljeni stati 12 ur v vrsti, da bodo prvi kupili dolo\u010den izdelek.<\/span><\/p>\n

    Organizacije in posamezniki, ki so vodilni na svojem podro\u010dju in svoje delo opravljajo vrhunsko se zavedajo, da morajo za svoj uspeh znati prepri\u010dati ljudi v svojo idejo ali produkt. Samo na ta na\u010din bodo ljudje vzeli to za svoje in se\u00a0 z njim poistovetili. Da pa se ljudje poistovetijo s tem, je potreben pravi pristop, ki izvira iz bistva te ideje ali produkta. Tu pa pridemo do vpra\u0161anja \u00bbZakaj?\u00ab oz. do odgovora nanj.<\/span><\/p>\n

    Matej Gal Pintar<\/span><\/p>\n

    Mlaj\u0161i svetovalec<\/span><\/p>\n

    Energos d.o.o.<\/span><\/p>\n

    matej.gal@energos-svetovanje.si<\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Kako si razlagate, da so nekateri ljudje sposobni dose\u010di stvari, ki se vam zdijo nemogo\u010de? Kako to, da nekatera podjetja, kot so Apple, leto za leto, presene\u010dajo z\u00a0 inovacijami? Kako je lahko\u00a0 Martin Luther King \u00a0vodil civilno gibanje za pravice Afroameri\u010danov? Zakaj sta bila brata Wright\u00a0 tista, ki sta izumila letalo, \u010deprav so bili drugi […]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":865,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[33,27],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/247"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=247"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/247\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1466,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/247\/revisions\/1466"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/865"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=247"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=247"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=247"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}