{"id":255,"date":"2013-02-18T11:00:00","date_gmt":"2013-02-18T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=255"},"modified":"2017-10-26T12:24:31","modified_gmt":"2017-10-26T10:24:31","slug":"z-vzajemnim-sodelovanjem-generacij-do-boljsega-druzbenega-razvoja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/z-vzajemnim-sodelovanjem-generacij-do-boljsega-druzbenega-razvoja\/","title":{"rendered":"Z VZAJEMNIM SODELOVANJEM GENERACIJ DO BOLJ\u0160EGA DRU\u017dBENEGA RAZVOJA"},"content":{"rendered":"

Kljub temu, da se rodnost v Sloveniji v zadnjih nekaj letih pove\u010duje, moramo vedeti, da je to \u0161e vedno bolj izjema, kot pravilo. Starej\u0161e generacije tako v Sloveniji kot tudi v Evropi \u0161e vedno predstavljajo najve\u010djo dru\u017ebeno skupino.\u00a0 Leta 2010 je bila v Sloveniji povpre\u010dna pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba za mo\u0161ke 74 let, za \u017eenske 81, trend pa je ob tem \u0161e vedno obrnjen navzgor. Istega leta je bilo v Sloveniji 16 odstotkov vsega prebivalstva starega nad 65 let, dele\u017e pa naj bi se do leta 2050 celo podvojil, medtem ko je bilo mlaj\u0161ih od 15 let le 15 odstotkov prebivalstva. Trend vsekakor napoveduje dru\u017ebo popolnih nasprotij, ki bo dnevno primorana sodelovati in biti solidarna tako doma kot na delovnem mestu. Kako nam lahko uspe sodelovati, da bodo generacije mladih pridobile pozitivne strani starej\u0161ih in obratno?<\/span><\/p>\n

Mladi, odrasli in starej\u0161i, vsak v svojem \u017eivljenjskem okolju, ritmu in \u010dasu pridobivamo u\u010denja, sposobnosti in odgovornosti za \u017eivljenje ter razvijamo vrednote, ki nam v tistem trenutku nekaj pomenijo. Otroci v vrtcu, mladostniki v \u0161olah, vsi skupaj pa se z desetletja nekoliko starej\u0161imi generacijami kmalu sre\u010damo na delovnem mestu in se skupaj zavzemamo za dobro organizacijsko klimo. \u017dal pa vse prepogosto sli\u0161imo, da prihaja do nesporazumov med zaposlenimi, ko generacije druga druge ne razumejo, kaj \u0161ele da bi bilo njihovo sodelovanje uspe\u0161no.<\/span><\/p>\n

Tudi statistika je kar zadeva medgeneracijskih odnosov dokaj zaskrbljujo\u010da, saj generalno vzeto ve\u010dina mladih v na\u0161i dr\u017eavi odnose z generacijami starej\u0161ih ocenjuje kot napete in tudi kakr\u0161nokoli izbolj\u0161anje odnosov ni pri\u010dakovano z njihove strani, kar potrjuje tudi podatek, da kar 67,1 odstotka mladih v Sloveniji ocenjuje odnose med mladimi in starej\u0161imi kot bolj napete, medtem ko je ta dele\u017e v Nem\u010diji (le) 54,7 odstotka. Le nekaj manj kot 12 odstotkov je takih, ki verjamejo, da se odnosi lahko izbolj\u0161ajo.<\/span><\/p>\n

Prava pot razvoja dru\u017ebe je tudi medgeneracijsko povezovanje oziroma potemtakem sodelovanje, kjer gre za udejanjanje medgeneracijske solidarnosti, krepitev razumevanja in spo\u0161tovanja, u\u010denje vrednot ene generacije od druge, spletanje globljih vezi in ohranjanje socialnega kapitala. Drug drugega lahko vpletamo v svojo generacijo in na\u010din \u017eivljenja, se bodrimo, si svetujemo in pomagamo. Seniorji, kot ve\u010dno \u201cmodri\u201d ljudje, nam poklonijo svoj \u010das in z nami delijo svoje izkustveno znanje, mlaj\u0161e generacije pa starej\u0161e lahko obogatijo z znanjem o novostih, ki jih dana\u0161nja doba dnevno ponuja na trg. Ves ta obi\u010dajno tehnolo\u0161ki napredek je pogosto trn v peti starej\u0161im, saj informacijsko-komunikacijska doba tudi od njih tako na delovnem mestu, kot drugod (npr. zdravstvo z elektronskim naro\u010danjem na zdravni\u0161ke preglede) vse bolj zahteva iznajdljivo upravljanje z ra\u010dunalniki in drugimi \u201cpametnimi\u201d napravami ter spletnimi mesti, zaradi neznanja katerih pa se nemalokrat lahko po\u010dutijo zapostavljene in ni\u010dvredne. Tako so generacije v vsakodnevnih situacijah primorane napraviti korak naproti, se \u00a0druga od druge u\u010diti in sodelovati. In kar je ob vsem tem \u0161e najbolj nezanemarljivo – \u00a0nau\u010dimo se vse bolj za\u017eelene strpnosti.<\/span><\/p>\n

V korporaciji General Electric<\/strong> senior mened\u017eerji delujejo kot mentorji mlaj\u0161im zaposlenim, obenem poznajo tudi mentorstvo v obeh smereh (mlaj\u0161i zaposleni so mentorji starej\u0161im za nove tehnologije, ki jih starej\u0161i ne obvladajo tako dobro). Mentorje strokovno usposabljajo, sistemati\u010dno planirajo naslednike za klju\u010dna delovna mesta in izvajajo rotacije na razli\u010dnih delovnih mestih, z namenom bolj\u0161ega poznavanja razli\u010dnih delovnih procesov.<\/span><\/em><\/p>\n

\u010ce apliciramo na podro\u010dje trga dela, ves ta prenos znanj, izku\u0161enj in vzajemna pomo\u010d, ki so del medgeneracijskega sodelovanja, med generacijami mladim omogo\u010da la\u017eji vstop na trg dela, starej\u0161e pa spodbuja h kasnej\u0161emu izstopu iz trga dela.<\/span><\/p>\n

Razli\u010dni koncepti za prenos znanj, spretnosti, izku\u0161enj med zaposlenimi se tako pri nas, kot v tujini, \u0161e vzpostavljajo in razvijajo. V literaturi in praksi je zaslediti razli\u010dne re\u0161itve:<\/span><\/p>\n