{"id":2686,"date":"2025-03-10T15:53:43","date_gmt":"2025-03-10T14:53:43","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=2686"},"modified":"2025-03-10T15:53:45","modified_gmt":"2025-03-10T14:53:45","slug":"moc-besed-kako-nenasilna-in-odgovorna-komunikacija-spreminja-odnose-in-uspeh","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/moc-besed-kako-nenasilna-in-odgovorna-komunikacija-spreminja-odnose-in-uspeh\/","title":{"rendered":"Mo\u010d besed: Kako nenasilna in odgovorna komunikacija spreminja odnose in uspeh?"},"content":{"rendered":"\n

V svetu hitrih odlo\u010ditev in nara\u0161\u010dajo\u010dega stresa je kakovostna komunikacija (nenasilna, odgovorna, asertivna) klju\u010d do bolj\u0161ih odnosov in poslovne uspe\u0161nosti.<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

Spoznajte, kako lahko z nenasilno komunikacijo (z)gradite zaupanje, \u0161e bolje re\u0161ujete konflikte in izbolj\u0161ate va\u0161e sodelovanje z va\u0161imi klju\u010dnimi dele\u017eniki.<\/p>\n\n\n\n

1. Zakaj je odgovorna (nenasilna\/asertivna) komunikacija klju\u010dna v dana\u0161njem poslovnem in dru\u017ebenem okolju?<\/span><\/strong><\/h2>\n\n\n\n

V sodobnem hitrem in nepredvidljivem svetu, kjer se poslovno in zasebno \u017eivljenje vse bolj prepletata, je kakovostna komunikacija postala eden klju\u010dnih dejavnikov uspeha \u2013 tako na ravni posameznika kot celotne organizacije. <\/p>\n\n\n\n

Vse ve\u010dja individualizacija, visoka pri\u010dakovanja, stres in \u010dasovni pritiski pogosto vodijo v precej povr\u0161ne pogovore, napa\u010dne interpretacije in nepotrebne konflikte.<\/p>\n\n\n\n

Mnogi menijo, da je asertivna<\/span><\/strong><\/a> ali nenasilna komunikacija<\/em> (NVK) zgolj \u00bbmehka ve\u0161\u010dina\u00ab, vendar je v resnici (lahko) va\u0161a klju\u010dna kompetenca, ki neposredno vpliva na u\u010dinkovitost va\u0161ega sodelovanja, re\u0161evanje konfliktov in vzpostavljanja zaupanja \u2013 tako v organizacijah kot tudi v \u0161ir\u0161i dru\u017ebi.<\/p>\n\n\n\n

1.1. Kak\u0161ne so posledice slabih komunikacijskih vzorcev?<\/span><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

\u010ce ne znamo jasno in spo\u0161tljivo izra\u017eati svojih stali\u0161\u010d, potreb in ob\u010dutkov, se lahko hitro znajdemo v enem od treh neproduktivnih komunikacijskih vzorcev:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

  • Pasivna komunikacija<\/strong> \u2013 izogibanje konfliktom, neizra\u017eanje lastnih potreb, posledi\u010dno pa ob\u010dutki frustracije in nezadovoljstva.<\/li>
  • Agresivna komunikacija<\/strong> \u2013 uveljavljanje lastnega mnenja na ra\u010dun drugih, pogosto z dvigovanjem tona ali obto\u017eevanjem.<\/li>
  • Pasivno-agresivna komunikacija<\/strong> \u2013 navidezna strinjanja, sarkazem, zadr\u017eevanje informacij ali manipulativni odzivi.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

    Tak\u0161ni vzorci vodijo do slab\u0161ih odnosov, ni\u017eje zavzetosti, ve\u010djega stresa in celo ve\u010dje stopnje fluktuacije sodelavcev v organizacijah.<\/p>\n\n\n\n

    1.2. Kak\u0161ne koristi prina\u0161a nenasilna komunikacija?<\/span><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

    \u010ce v organizacijah in kot posamezniki razvijamo ve\u0161\u010dine NVK, lahko pri\u010dakujemo:<\/p>\n\n\n\n


    \u2705 Bolj\u0161e medosebne odnose<\/strong> \u2013 manj konfliktov, ve\u010d zaupanja in odprtega dialoga.
    \u2705 Vi\u0161jo delovno zavzetost<\/strong> \u2013 ljudje se po\u010dutijo bolj sli\u0161ane in vklju\u010dene, kar pove\u010duje motivacijo.
    \u2705 Hitrej\u0161e re\u0161evanje te\u017eav<\/strong> \u2013 jasna in strukturirana komunikacija omogo\u010da la\u017eje iskanje re\u0161itev.
    \u2705 Ve\u010djo odpornost na stres<\/strong> \u2013 bolj\u0161a obvladovanja \u010dustev in konstruktivni pristopi k nesoglasjem zmanj\u0161ujejo napetost.
    \u2705 Bolj\u0161o organizacijsko kulturo<\/strong> \u2013 okolje, kjer je spo\u0161tljiva in odprta komunikacija norma, privablja in zadr\u017euje najbolj\u0161e kadre.<\/p>\n\n\n\n

    V dana\u0161njem poslovnem svetu torej NVK ni luksuz, temve\u010d nujnost. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Organizacije, ki vlagajo v razvoj teh ve\u0161\u010din, niso samo bolj uspe\u0161ne, temve\u010d ustvarjajo tudi bolj zdravo in vklju\u010dujo\u010de delovno okolje.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n\n\n\n

    2. Kaj sploh je nenasilna komunikacija?<\/span><\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    Nenasilna komunikacija (NVK) je na\u010din izra\u017eanja in poslu\u0161anja, ki temelji na jasnosti, empatiji in odgovornosti. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Razvil jo je ameri\u0161ki psiholog Marshall Rosenberg<\/strong>, ki je ugotovil, da se ve\u010dina konfliktov ne rodi iz dejanskih nesoglasij, temve\u010d iz na\u010dina, kako komuniciramo svoje potrebe in \u010dustva.<\/p>\n\n\n\n

    Rosenberg je verjel, da so konflikti predvsem posledica nezadovoljenih potreb in ne slabih namenov sogovornikov.<\/strong> Po njegovem mnenju se ljudje pogosto izra\u017eamo na na\u010din, ki pri drugih spro\u017ei odpor ali obrambne reakcije, s \u010dimer postane sodelovanje ote\u017eeno. <\/p>\n\n\n\n

    \u010ce pa se po drugi strani nau\u010dimo komunicirati tako, da (bolj) jasno izra\u017eamo svoja ob\u010dutja in potrebe, ne da bi pri tem obsojali ali obto\u017eevali druge, <\/strong>odpremo prostor za ve\u010dje medsebojno razumevanje in u\u010dinkovito re\u0161evanje izzivov.<\/p>\n\n\n\n

    Ena klju\u010dnih ugotovitev Rosenberga je tudi, da jeza in frustracija pogosto izhajata iz tega, da ne prepoznamo in ne izrazimo svojih resni\u010dnih potreb.<\/strong> Ko za\u010dnemo ozave\u0161\u010dati lastne potrebe in jih izra\u017eati na na\u010din, ki ne obsoja, temve\u010d omogo\u010da dialog, se odnos s sogovornikom spremeni. <\/p>\n\n\n\n

    Nenasilna komunikacija nas torej ne u\u010di le, kako bolje izraziti sebe, temve\u010d tudi, kako globlje razumeti druge in ustvarjati bolj povezovalne odnose.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    2.1. Osnovni model nenasilne komunikacije<\/span><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

    NVK temelji na \u0161tirih klju\u010dnih elementih<\/strong>, ki omogo\u010dajo bolj\u0161o medosebno komunikacijo. Ti elementi so med seboj povezani in si v komunikaciji sledijo v dolo\u010denem zaporedju:<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    • Opazovanje brez vrednotenja<\/strong> \u2013 jasna zaznava situacije brez na\u0161ih (pogosto zelo subjektivnih) interpretacij.<\/strong> Pogosta napaka v komunikaciji je, da takoj dodamo svoje mnenje ali predvidevanje o namenih druge osebe. Ko se to zgodi, sogovornik pogosto reagira obrambno, kar ote\u017ei konstruktiven pogovor. Namesto da re\u010demo “Nikoli ne poslu\u0161a\u0161, vedno dela\u0161 po svoje,”<\/em> lahko re\u010demo “V zadnjih treh sestankih si dvakrat prekinil moj govor.”<\/em> Prvi na\u010din izra\u017eanja spro\u017ei odpor, drugi pa omogo\u010da odprt dialog. Klju\u010d je, da se osredoto\u010dimo na dejstva in situacijo opisujemo nevtralno.<\/li>
    • Izra\u017eanje ob\u010dutkov \u2013 prepoznavanje in jasno izra\u017eanje lastnih \u010dustev. <\/strong>Ve\u010dina ljudi ni vajena izra\u017eati svojih ob\u010dutkov na neposreden na\u010din. Pogosto jih izra\u017eamo skozi jezo, sarkazem ali pasivno-agresivne komentarje. \u010ce pa znamo svoja \u010dustva izraziti jasno in mirno, zmanj\u0161amo mo\u017enosti za konflikt. Na primer: “Po\u010dutim se frustriranega, ker nisem prejel pravo\u010dasnih informacij,”<\/em> je veliko bolj u\u010dinkovito kot “Vedno zamudi\u0161 z informacijami, to je neodgovorno!”<\/em> Prvi na\u010din sogovorniku pomaga razumeti na\u0161 notranji svet, drugi pa spro\u017ei defenzivnost.<\/li>
    • Prepoznavanje in izra\u017eanje potreb \u2013 razumevanje, katere potrebe so v ozadju \u010dustev.<\/strong> Ko ob\u010dutimo frustracijo, razo\u010daranje ali jezo, pogosto ne prepoznamo, da so ta \u010dustva povezana z neko neizpolnjeno potrebo. \u010ce \u017eelimo izbolj\u0161ati komunikacijo, moramo najprej razumeti sami sebe \u2013 kaj nam manjka, da bi se po\u010dutili dobro. Na primer, \u010de re\u010demo “Potrebujem jasne informacije vnaprej, da lahko u\u010dinkovito opravim svoje delo,”<\/em> to omogo\u010da sogovorniku, da razume na\u0161o potrebo in se la\u017eje odzove na konstruktiven na\u010din.<\/li>
    • Pro\u0161nja namesto zahteve<\/strong> \u2013 jasno izra\u017eene pro\u0161nje, ki omogo\u010dajo sodelovanje. <\/strong>Pro\u0161nja je konkretna, izvedljiva in ne vsiljuje sogovorniku ob\u010dutka prisile. Na primer, namesto “Nehaj zamujati!”<\/em> lahko re\u010demo “Lahko od zdaj naprej poskrbiva, da se sestanki za\u010dnejo pravo\u010dasno?”<\/em> Tako damo sogovorniku mo\u017enost sodelovanja in odgovornega odlo\u010danja, kar pove\u010duje verjetnost, da bo pro\u0161nja upo\u0161tevana.<\/li><\/ul>\n\n\n\n
      \n\n\n\n

      3. Kako razvijati nenasilno komunikacijo?<\/span><\/strong><\/h2>\n\n\n\n

      Poznavanje modela NVK je le prvi korak. <\/p>\n\n\n\n

      Da bi ga resni\u010dno ponotranjili in u\u010dinkovito uporabljali v vsakodnevnih situacijah, je potrebno zavestno razvijati dolo\u010dene ve\u0161\u010dine.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      3.1. Klju\u010dni koraki za razvoj ve\u0161\u010din NVK<\/span><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

      <\/p>\n\n\n\n

      \u2705 Lo\u010devanje dejstev od interpretacij<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

      Vadimo objektivno zaznavanje situacij, brez dodajanja osebnih sodb ali domnev.<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

      Ena najpogostej\u0161ih napak v komunikaciji je, da si situacije razlagamo skozi lastne filtre in prepri\u010danja. Tako hitro sklepamo o namenih drugih, kar vodi v nesporazume in konflikte.<\/p>\n\n\n\n

      Kako lahko to (iz)vadimo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      • Ko se znajdete v situaciji, ki vas vznemirja, si v mislih postavite vpra\u0161anje: Ali to, kar pravim, temelji na dejstvih ali na moji interpretaciji?<\/em><\/li>
      • Namesto, da re\u010dete “Ni\u010d te ne zanima, nikoli ne pomaga\u0161!”<\/em>, poskusite: “V zadnjem tednu sem ve\u010dkrat sam opravil to nalogo in nisem prejel tvoje pomo\u010di.”<\/em><\/li>
      • Zapi\u0161ite si kak\u0161en nesporazum in ga poskusite razdeliti na dejstva<\/strong> in interpretacije<\/strong> \u2013 ta vaja pomaga ozave\u0161\u010dati na\u0161 na\u010din razmi\u0161ljanja.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

        <\/p>\n\n\n\n

        \u2705 Izra\u017eanje ob\u010dutkov brez obto\u017eevanja<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

        Vadimo jasno izra\u017eanje svojih \u010dustev na na\u010din, ki ne spro\u017ea obrambe pri sogovorniku.<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

        Ko ne izra\u017eamo svojih \u010dustev neposredno, se pogosto zate\u010demo k obto\u017eevanju ali pasivno-agresivnim reakcijam, ki ne re\u0161ujejo te\u017eave. Pomembno je, da svoja \u010dustva prepoznamo in jih izrazimo mirno ter jasno.<\/p>\n\n\n\n

        Kako to (iz)vadimo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

        • Vadite stavek: “Ko se zgodi ____, se po\u010dutim ____.”<\/em> (npr. “Ko na sestanku ne dobim prilo\u017enosti, da izrazim svoje mnenje, se po\u010dutim izklju\u010deno.”<\/em>)<\/li>
        • Izogibajte se besedam, kot so “zaradi tebe sem jezen”<\/em>, saj s tem odgovornost za svoje ob\u010dutke prelagamo na drugega.<\/li>
        • Ko opazite, da vas neka situacija vznemirja, si vzemite nekaj sekund in poskusite prepoznati, katero \u010dustvo pravzaprav do\u017eivljate (frustracija, nemo\u010d, \u017ealost, negotovost). To lahko pomaga, da reagirate bolj zavestno.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

          <\/p>\n\n\n\n

          \u2705 Razvijanje empatije in prepoznavanje potreb pri sebi in drugih<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

          Vadimo poslu\u0161anje z namenom razumevanja, ne le odgovarjanja.<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

          Pogosto se v pogovorih osredoto\u010damo na to, kaj bomo rekli naslednje, namesto da bi resni\u010dno poslu\u0161ali sogovornika. <\/p>\n\n\n\n

          Empati\u010dno poslu\u0161anje<\/strong> pomeni, da se trudimo razumeti ne le besede, temve\u010d tudi \u010dustva in potrebe druge osebe.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

          Kako lahko vadimo to ve\u0161\u010dino?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

          • Med pogovorom si v mislih postavite vpra\u0161anje: “Kaj v resnici potrebuje ta oseba?”<\/em><\/li>
          • Vadite povzemanje: “\u010ce te prav razumem, te skrbi, da…”<\/em> ali “Zdi se mi, da si razo\u010daran, ker…”<\/em> \u2013 to sogovorniku poka\u017ee, da ga zares poslu\u0161ate.<\/li>
          • Ko se z nekom ne strinjate, poskusite najprej reflektirati njegove ob\u010dutke<\/strong> preden podate svoj odgovor. Na primer: “Razumem, da te skrbi rok za oddajo. Se strinja\u0161, da poi\u0161\u010demo skupno re\u0161itev?”<\/em><\/li><\/ul>\n\n\n\n

            <\/p>\n\n\n\n

            \u2705 Vadba jasnega izra\u017eanja pro\u0161enj in postavljanja meja<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

            Izra\u017eajmo pro\u0161nje na na\u010din, ki spodbuja sodelovanje, ne pa prisile ali ob\u010dutka dol\u017enosti.<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

            Ko ljudem nekaj ukazujemo ali jih posku\u0161amo prisiliti k dolo\u010denemu vedenju, to pogosto vodi v odpor. Veliko ve\u010dji u\u010dinek dose\u017eemo, \u010de jasno izrazimo svojo pro\u0161njo, hkrati pa pustimo sogovorniku svobodo izbire.<\/p>\n\n\n\n

            Kako lahko (iz)vadimo to ve\u0161\u010dino?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

            • Pro\u0161nje oblikujte konkretno in izvedljivo<\/strong>. Namesto “Bodi bolj odgovoren”<\/em>, recite: “Lahko prosim preveri\u0161 poro\u010dilo pred po\u0161iljanjem?”<\/em><\/li>
            • Izogibajte se nejasnim frazam, kot so “Mora\u0161 to narediti”<\/em>, ker spro\u017eajo upor \u2013 raje recite “Pomembno mi je, da to re\u0161imo danes. Lahko to skupaj uredimo?”<\/em><\/li>
            • \u010ce ne \u017eelite ne\u010desa narediti, se ne opravi\u010dujte preve\u010d, ampak preprosto postavite mejo: “Danes \u017eal nimam \u010dasa za dodatne naloge. Lahko se o tem pogovoriva jutri?”<\/em><\/li><\/ul>\n\n\n\n

              Razvoj nenasilne komunikacije zahteva zavestno prakso, saj ve\u010dina ljudi deluje po ustaljenih komunikacijskih vzorcih. <\/p>\n\n\n\n

              Klju\u010dno je, da:
              \u2714 Lo\u010dujemo dejstva od interpretacij<\/strong>, da prepre\u010dimo napa\u010dne sklepe.
              \u2714 Izra\u017eamo ob\u010dutke brez obto\u017eevanja<\/strong>, da ohranimo spo\u0161tljiv ton.
              \u2714 Razvijamo empatijo<\/strong>, da globlje razumemo sogovornike.
              \u2714 Oblikujemo jasne pro\u0161nje in postavljamo meje<\/strong>, da omogo\u010dimo bolj\u0161e sodelovanje.<\/p>\n\n\n\n

              3.2. Primeri iz poslovnega okolja<\/span><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

              Poznavanje teoreti\u010dnih osnov nenasilne komunikacije je pomembno, a prava vrednost se poka\u017ee, ko jo uporabimo v konkretnih situacijah. <\/p>\n\n\n\n

              Poglejmo si dva primera iz poslovnega okolja<\/strong> \u2013 enega, kjer komunikacija ni konstruktivna<\/span><\/strong>, in drugega, kjer je uporabljena nenasilna komunikacija<\/span><\/strong>. Razlika v pristopu bistveno vpliva na odziv in dolgoro\u010dne odnose v ekipi.<\/p>\n\n\n\n

              Negativen primer:<\/span><\/strong>
              Vodja na sestanku re\u010de: “Vedno dela\u0161 stvari po svoje! Nikoli ne upo\u0161teva\u0161 mojih navodil, to je nesprejemljivo!”<\/em><\/p>\n\n\n\n

              Pozitiven primer (uporaba NVK):<\/span><\/strong>
              “Opazil sem, da si pri zadnjih dveh nalogah uporabil druga\u010den pristop, kot smo se dogovorili. Po\u010dutim se frustriranega, ker potrebujem, da ekipa sledi enotni metodi dela. Ali se lahko dogovoriva, da v prihodnje pred spremembo pristopa uskladiva pri\u010dakovanja?”<\/em><\/p>\n\n\n\n

              Razlika je o\u010ditna, kajne:<\/strong> drugi na\u010din izra\u017eanja ohranja spo\u0161tovanje, jasno izrazi ob\u010dutke in potrebe, hkrati pa spodbuja sodelovanje namesto konflikta.<\/p>\n\n\n\n

              3.3. Prakti\u010dna vaja za trening NVK<\/span><\/strong><\/h3>\n\n\n\n

              Poznavanje in razumevanje nenasilne komunikacije je prvi korak, a klju\u010d do spremembe je praksa. <\/p>\n\n\n\n

              Da bi NVK postala del na\u0161ega vsakdanjega komuniciranja, jo moramo zavestno preizku\u0161ati in analizirati<\/strong>, kako vpliva na na\u0161e odnose. <\/p>\n\n\n\n

              Spodnja vaja vam bo pomagala ozavestiti va\u0161 trenutni na\u010din komuniciranja <\/strong>in ga prilagoditi na na\u010din, ki bo bolj spo\u0161tljiv in u\u010dinkovit.<\/p>\n\n\n\n

              Vaja: Analiza lastne komunikacije<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

              1\ufe0f\u20e3 Spomnite se nedavne situacije<\/strong>, kjer je pri\u0161lo do nesporazuma ali konflikta.<\/p>\n\n\n\n

              2\ufe0f\u20e3 Na list papirja zapi\u0161ite naslednje:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

              • Kaj ste opazili<\/strong>? (dejstva brez vrednotenja)<\/li>
              • Kako ste se ob tem po\u010dutili<\/strong>? (va\u0161a \u010dustva)<\/li>
              • Katere potrebe<\/strong> so bile v ozadju va\u0161ih ob\u010dutkov?<\/li>
              • Kako bi lahko oblikovali pro\u0161njo<\/strong> na na\u010din NVK?<\/li><\/ul>\n\n\n\n

                3\ufe0f\u20e3 Preverite, kako bi lahko to situacijo re\u0161ili druga\u010de, \u010de bi uporabili NVK, in premislite, kako bi se sogovornik na to odzval.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                Cilj vaje:<\/strong><\/em> Ta vaja pomaga ozavestiti na\u0161e komunikacijske vzorce in postopoma razvijati bolj odgovorno in u\u010dinkovito komunikacijo. S\u010dasoma boste za\u010deli spontano prepoznavati trenutke, ko lahko uporabite NVK, in s tem izbolj\u0161ali svoje odnose.<\/p>\n\n\n\n

                Nenasilna komunikacija ni nekaj, kar osvojimo \u010dez no\u010d \u2013 zahteva prakso in zavestno prilagajanje lastnih vzorcev izra\u017eanja. <\/p>\n\n\n\n

                Skozi vajo se lahko nau\u010dimo jasneje izra\u017eati svoja ob\u010dutja in potrebe, brez da bi pri tem prizadeli druge ali spro\u017eili odpor<\/strong>. Najpomembneje pa je, da s\u010dasoma NVK postane del na\u0161e naravne komunikacije<\/strong>, kar bo prispevalo k bolj kakovostnim odnosom in bolj\u0161emu sodelovanju.<\/p>\n\n\n\n

                \n\n\n\n

                4. Zaklju\u010dek: Kaj smo se nau\u010dili in kako naprej?<\/span><\/strong><\/h2>\n\n\n\n

                Spoznali smo, da je NVK mo\u010dno orodje za izbolj\u0161anje medosebnih odnosov in re\u0161evanje konfliktov. <\/p>\n\n\n\n

                \u010ce \u017eelimo narediti naslednji korak v razvoju svoje komunikacije, si lahko zastavimo (in odgovorimo na) naslednjih pet samoreflektivnih vpra\u0161anj<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

                1\ufe0f\u20e3 Kdaj sem v zadnjem tednu reagiral impulzivno in ne v skladu z modelom oz. filozofijo NVK?
                2\ufe0f\u20e3 Ali znam prepoznati svoje potrebe in jih izraziti brez obto\u017eevanja?
                3\ufe0f\u20e3 Kako pogosto resni\u010dno poslu\u0161am druge, ne da bi \u017ee vnaprej oblikoval svoj odgovor?
                4\ufe0f\u20e3 Kje bi lahko bolje postavil (zdrave) meje, da bi ohranil spo\u0161tovanje do sebe in drugih?
                5\ufe0f\u20e3 Kateri je oz. bo moj prvi korak, ki ga bom naredil za izbolj\u0161anje svoje komunikacije?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                Nenasilna komunikacija ni zgolj tehnika, temve\u010d je predvsem na\u010din na\u0161ega razmi\u0161ljanja in delovanja, ki nam pomaga graditi bolj\u0161e odnose \u2013 v poslu in \u017eivljenju.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                mag. Janez \u017dezlina<\/p>\n\n\n\n

                Potentialog<\/p>\n\n\n\n

                E: janez.zezlina@ecg.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                V svetu hitrih odlo\u010ditev in nara\u0161\u010dajo\u010dega stresa je kakovostna komunikacija (nenasilna, odgovorna, asertivna) klju\u010d do bolj\u0161ih odnosov in poslovne uspe\u0161nosti. Spoznajte, kako lahko z nenasilno komunikacijo (z)gradite zaupanje, \u0161e bolje re\u0161ujete konflikte in izbolj\u0161ate va\u0161e sodelovanje z va\u0161imi klju\u010dnimi dele\u017eniki. 1. Zakaj je odgovorna (nenasilna\/asertivna) komunikacija klju\u010dna v dana\u0161njem poslovnem in dru\u017ebenem okolju? V sodobnem […]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":2687,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":true,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2686"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2686"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2686\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2706,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2686\/revisions\/2706"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2687"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2686"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2686"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2686"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}