{"id":269,"date":"2013-08-19T11:00:00","date_gmt":"2013-08-19T09:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=269"},"modified":"2017-10-26T11:30:05","modified_gmt":"2017-10-26T09:30:05","slug":"aktualni-poslovni-trendi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/aktualni-poslovni-trendi\/","title":{"rendered":"AKTUALNI POSLOVNI TRENDI"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"font-size: 14px;\">Mnogokrat se sre\u010dujemo z vpra\u0161anjem, kaj se bo zgodilo v leto\u0161njem letu? Kaj lahko pri\u010dakujemo v prihodnosti? Se bo svetovno in evropsko gospodarstvo stabiliziralo? Kje se odpirajo prilo\u017enosti za preboj slovenskega gospodarstva?<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Slovenija, kot sorazmerno majhna dr\u017eava, ni \u00bbtrend seter\u00ab in\u00a0 je v veliki meri odvisna od svetovnih in evropskih gospodarskih in politi\u010dnih trendov. Kot se je \u017ee izkazalo v preteklosti, se trendi iz ZDA, Nem\u010dije in ostalih ve\u010djih dr\u017eav zahodne Evrope odra\u017eajo pri nas z zamikom dobrega leta.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Ob pregledu poro\u010dil vidimo, da je v letu 2010 svetovno gospodarstvo imelo manj\u0161i gospodarski zagon, kot preteklo leto (upad\u00a0 rasti iz 4,2% na 3,0%), prav tako tudi v letu 2012 (2,5% rast, poleg tega sta EU in Japonska padli v recesijo). Za leto\u0161nje leto\u00a0 je pri\u010dakovano, da se bo svetovno gospodarstvo ustalilo pri 2,6% rasti, skromna rast pa se bo nadaljevala tudi v letu 2014. V Sloveniji se bo trend upada gospodarske rasti nadaljeval v letu 2013 za okoli 2%, v letu 2014 pa bo rast okoli 0,2%. Malo ve\u010dji napredek po zadnjih napovedih UMAR-ja pa lahko pri\u010dakujemo \u0161ele v letu 2015, in sicer malo nad\u00a0 1%.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Predvidevanja in izra\u010duni za prihodnjo gospodarsko rast temeljijo na pri\u010dakovanjih, da:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">bodo imele monetarne (denarne) spodbude, ki jih uvajajo ve\u010dja gospodarstva v zadnjem letu in pol dolo\u010den pozitiven vpliv na rast;<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">bodo ameri\u0161kih fiskalni prepad, zadol\u017eenost obmo\u010dja evra, rast Kitajske in nestabilnost na Bli\u017enjem vzhodu in Afriki, postali manj intenzivni oziroma da se bodo tveganja zmanj\u0161ala.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Za la\u017eje razumevanje, kaj vse vpliva na svetovna gibanja, razli\u010dne agencije in analitiki navajajo 10 podro\u010dij, ki jih je potrebno spremljati, saj nam le ti nakazujejo, kak\u0161na bo smer gibanja v prihodnosti:<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><strong>Okrevanje ameri\u0161kega gospodarstva<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Politike za okrevanja ameri\u0161kega gospodarstva so \u017ee v veljavi. Prvi rezultati se \u017ee ka\u017eejo, saj se je potro\u0161nja gospodinjstev pove\u010dala. Nepremi\u010dninski trg je pokazal znake okrevanja in pri\u010dakovana je nadaljnja rast v prihodnjem letu. Hkrati s ponovno rastjo svetovnega gospodarstva pa je pri\u010dakovana tudi rast njihovega izvoza. Prav tako pa je ob znakih fiskalne stabilnosti in zmanj\u0161anju ameri\u0161kega dolga pri\u010dakovati, da bodo ameri\u0161ka podjetja ve\u010d vlagala in zaposlovala. Ameri\u0161ko gospodarstvo pa ima pri\u010dakovano povpre\u010dno letno rast okoli 2%.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><strong>Rast evropskega gospodarstva na severu in upad na jugu<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Nedavni ukrepi politike Evropske centralne banke in vlad EU so zmanj\u0161ala finan\u010dna tveganja povezana z zadol\u017eenostjo obmo\u010dja evra in pomagala zmanj\u0161ati dolgoro\u010dne obrestne mere v najbolj prizadetih gospodarstvih. Kljub temu bodo gospodarstva v ju\u017eni Evropi \u0161e vedno globoko v recesiji, predvsem zaradi strogih var\u010devalnih programov in zelo visoke stopnje brezposelnosti. To bo upo\u010dasnilo tudi rast gospodarstev v severnih delih Evrope. Nekatere dr\u017eave (vklju\u010dno z Nem\u010dijo) bodo imele \u0161ibko, vendar pozitivno rast, druge, kot so Francija, Belgija in Nizozemska, pa rahel padec. Gledano v celoti, to pomeni zmanj\u0161anje gospodarske rasti v evroobmo\u010dju za pribli\u017eno 0,2% v letu 2013.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><strong>Kitajska bo po\u010dasi dobila gospodarski zagon<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Od leta 2010 se je kitajsko gospodarstvo mo\u010dno upo\u010dasnilo, letni padec je zna\u0161al okoli 2,5%. Vendar se \u017ee ka\u017eejo znaki ponovnega zagona. Ta trend se bo verjetno nadaljeval tudi v letu 2013. Potem, ko se je vodstvo dr\u017eave zamenjalo, obstajajo tudi namigi, da bodo pove\u010dali obseg spodbud za okrevanja gospodarstva v naslednjih mesecih. Pri\u010dakovana je predvsem rast izvoza predvsem na ra\u010dun rasti azijskih dr\u017eav in okrevanja ameri\u0161kega gospodarstva. Pri\u010dakovana rast kitajskega gospodarstva v letu 2013 je 8%.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><strong>Rast dr\u017eav v razvoju<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">\u0160ibka gospodarska rast ZDA, recesija v Evropi in na Japonskem ter upad Kitajske je lansko leto upo\u010dasnilo gospodarsko rast dr\u017eav v razvoju. Z bolj\u0161imi obeti na svetovnem nivoju, se pri\u010dakuje pove\u010danje povpra\u0161evanja predvsem iz dr\u017eav ASEAN (Zdru\u017eenje dr\u017eav Jugovzhodne Azije).<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><strong>Cene surovin<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Kljub precej\u0161nji meri nestabilnosti cene surovin ostajajo na pribli\u017eno enaki ravni kot pred letom dni. Obstajajo dobre mo\u017enosti, da bo leto\u0161nji trend ostal na enaki ravni. Razlogi za ohranitev cen se nahajajo predvsem v vedno ve\u010dji potro\u0161nji azijskih trgov (predvsem nafte) in zmanj\u0161anju potreb na razvitih trgih.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><strong>Inflacija bo na stabilni ravni<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Nizka rast, velike proizvodnje vrzeli in visoka stopnja brezposelnosti v zadnjih nekaj letih znatno zmanj\u0161ujejo pritiske na cene. Stopnja inflacije med letoma 2011 in 2012 je prakti\u010dno na vseh trgih upadala. To benigno stanje se bo verjetno nadaljevalo tudi v leto\u0161njem letu. Edino rast cene hrane, ki je verjetno za\u010dasna, bo v nekaterih razvijajo\u010dih dr\u017eavah povzro\u010dala te\u017eave.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><strong>Centralne banke<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Obna\u0161anje bank bi najla\u017eje opisali s terminom \u00bbagresivno popu\u0161\u010danje\u00ab. Zaradi pri\u010dakovane gospodarske rasti v klju\u010dnih svetovnih gospodarstvih je pri\u010dakovati, da se bodo centralne banke postavile v bolj nevtralen polo\u017eaj. Bolj opazni posegi so pri\u010dakovani na strani ameri\u0161ke, evropske, angle\u0161ke in indijske centralne banke (zmanj\u0161evanje obrestnih mer in kvantitativno spu\u0161\u010danje denarja v obtok). Druge centralne banke pa bodo bolj previdne.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><strong>Fiskalna politika bo ostala na \u010dvrsti ravni<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">To predvsem velja za ZDA, obmo\u010dje evra in na Japonskem, kjer se soo\u010damo z veliki in nara\u0161\u010dajo\u010dim dolgom. ZDA ne bodo popu\u0161\u010dale pri fiskalni politiki, saj si tega ne morejo privo\u0161\u010diti. Prav tako se bodo trudili zmanj\u0161ati primanjkljaj, da se izognejo ponovni recesiji. V ju\u017eni Evropi bo kljub upadu gospodarstva var\u010devanje \u0161e bolj strogo. V to skupino sodi tudi Francija, saj ima enega najve\u010djih primanjkljajev dr\u017eav EU, njihova javna poraba pa je trenutno v samem vrhu v razvitem svetu.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong><strong>Ameri\u0161ki dolar bo mo\u010dnej\u0161i v primerjavi z evrom <\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">V teko\u010dem letu bodo razlike v gospodarski rasti in pla\u010dilna bilanca ugodne za dolar, v primerjavi z evrom. Razlog ti\u010di v dol\u017eni\u0161ki krizi in manj\u0161i gospodarski rasti obmo\u010dja evra. V primerjavi z valutami dr\u017eav v razvoju pa dolar ne bo pridobil znatne rasti, saj se bodo na ta obmo\u010dja vrnila vlaganja in pove\u010dala se bo doma\u010da potro\u0161nja, kar bo okrepilo valute predvsem v azijskih dr\u017eavah.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><strong>10.\u00a0 <\/strong><strong>Tveganja, s katerimi se soo\u010da svetovno gospodarstvo, bodo bolj uravnote\u017eena<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">V zadnjem letu so se tveganja, s katerimi se soo\u010da svetovno gospodarstvo nagnila na negativno stran. V prihodnjem letu pa bodo nekatere gro\u017enje (ameri\u0161ka recesija, upad kitajske rasti, vojna v Perzijskem zalivu,&#8230;) postale manj nevarne. Lahko pa bi se pojavile nekatere druge, kot na primer zmanj\u0161ano povpra\u0161evanje podjetij in gospodinjstev. V mislih na Veliko depresijo in posledi\u010dno veliko stagnacijo iz za\u010detka prej\u0161njega stoletja, so podjetja in gospodinjstva postala bolj previdna pri potro\u0161nji (\u00bbmanj tro\u0161i, ve\u010d var\u010duj\u00ab). Vendar se \u017ee ka\u017eejo znaki, da so taki trendi izgubili za\u010detni zagon in da se zaupanje vra\u010da predvsem v ZDA in Aziji.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Ob prebiranju trendov po svetu in Evropi si \u0161e vedno te\u017eko odgovorimo na vpra\u0161anje, kaj je razvojna paradigma za Slovenijo in posledi\u010dno potencial za dvig gospodarske rasti. Imamo sicer podatke\/predvidevanja, kdaj si lahko obetamo, da bodo dr\u017eave oziroma na\u0161i klju\u010dni trgovinski partnerji iz\u0161li iz recesije, in predvidevamo, kak\u0161na bi lahko bila njihova potreba po dolo\u010denih izdelkih in storitvah, ki jim jih \u017ee ponujamo. Moramo pa tudi vedeti, katere so na\u0161e prednosti in kje lahko gradimo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Iz dokumenta Slovenska industrijska politika, ki ga je pripravila Vlada RS je razvidno, da so prepoznane dejavnosti, kamor bo Slovenija vlagala:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">okoljsko energetski izziv (energetika, trajnostno gradbeni\u0161tvo, predelovalne dejavnosti, kemijska in procesna industrija);<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">trajnostna mobilnost (avtomobilizem);<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">hrana, zdravje in staranje prebivalstva (farmacevtska, \u017eivilsko-predelovalna industrija, trajnostni turizem);<\/span><\/li>\n<li><span style=\"font-size: 14px;\">potencial KET \u2013 klju\u010dne spodbujevalne tehnologije (IKT, elektroindustrija in elektronika, novi materiali, kovinsko-predelovalna industrija).<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Za razvoj teh klju\u010dnih podro\u010dij je Slovenija v zadnjih petih letih namenila preko 300 milijonov evrov. Sam dokument nakazuje tudi rangiranost oziroma ve\u010djo pomembnost\/naklonjenost Vlade do dolo\u010denih podro\u010dij. Med bolje podprtimi so na primer avtomobilska industrija, farmacevtska in lesno-predelovalna industrija. Najve\u010d sredstev pa se namenja KET-u (klju\u010dnim spodbujevalnim tehnologijam), sem spadajo podro\u010dja kot so nanotehnologija, biotehnologija, fotonika in napredni materiali. Vsa predhodno navedena podro\u010dja so pomemben dejavnik pri stabilizaciji gospodarstva in ukrepi se bodo s\u010dasoma odra\u017eali v ve\u010dji konkuren\u010dnosti in pripravljenosti na\u0161e dr\u017eave na prihodnje izzive, vendar moramo za konec pogledati \u0161e podro\u010dja, ki se v zadnjih letih pojavljajo na novo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">To so predvsem podro\u010dja, ki prosperirajo zaradi \u0161iroke dostopnosti ra\u010dunalnikov, tablic in mobilne tehnologije. Svetovno gledano je pravo revolucijo naredila prodaja mobilnih aplikacij. \u0160e do nedavnega neznano podro\u010dje v leto\u0161njem letu pri\u010dakuje prodajo v vi\u0161ini 30 milijard dolarjev. Malo manj obse\u017ena je prodaja igric za socialna omre\u017eja, ki pri\u010dakuje v prihodnjih petih letih prodajo nad milijardo dolarjev letno. Pravo revolucijo pa je pri\u010dakovati pri 3D tiskanju, saj bo to, kot pravijo, spremenilo na\u0161e dosedanje dojemanja izdelovanja prakti\u010dno vsega.<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Matej Gal Pintar, svetovalec<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\">Energos d.o.o.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14px;\"><a href=\"mailto:Matej.gal@energos-svetovanje.si\">Matej.gal@energos-svetovanje.si<\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mnogokrat se sre\u010dujemo z vpra\u0161anjem, kaj se bo zgodilo v leto\u0161njem letu? Kaj lahko pri\u010dakujemo v prihodnosti? Se bo svetovno in evropsko gospodarstvo stabiliziralo? Kje se odpirajo prilo\u017enosti za preboj slovenskega gospodarstva? Slovenija, kot sorazmerno majhna dr\u017eava, ni \u00bbtrend seter\u00ab in\u00a0 je v veliki meri odvisna od svetovnih in evropskih gospodarskih in politi\u010dnih trendov. Kot [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":395,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[5],"tags":[12],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/269"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=269"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/269\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1202,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/269\/revisions\/1202"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/395"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=269"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=269"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=269"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}