[et_pb_section admin_label=”section”]
[et_pb_row admin_label=”row”]
[et_pb_column type=”4_4″]
[et_pb_text admin_label=”Text”]
[vc_row][vc_column][vc_column_text]<\/p>\n\n\n
Kultura odgovornost prina\u0161a velike prednosti in koristi. Toda kaj lahko naredi posameznik, da se \u010dim prej razvije v odgovorno osebo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n K odgovornosti vodijo procesi osvobajanja, enakopravnosti in demokratizacije, vendar okvir, ki nam ga lahko zagotovita dr\u017eava in dru\u017ebena struktura, ni dovolj.<\/p>\n\n\n\n Do dejanskega zasuka h kulturi odgovornosti pride, ko posameznik svobodo in enakopravnost ob\u010duti na lastni ko\u017ei, v vsakodnevnih odnosih.<\/strong> Nad njim morajo prenehati dominirati njegovi najbli\u017eji, u\u010ditelji, \u0161efi in drugi.<\/p>\n\n\n\n To ne pomeni, da kot otrok, u\u010denec, podrejeni ali partner dela, kar ho\u010de, temve\u010d da \u017eivi v okolju, kjer so kulturne norme vedenja in komunikacije take, da mu dopu\u0161\u010dajo enakopravnost.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Velja pravilo, da bolj kot dominator, torej star\u0161, u\u010ditelj, \u0161ef itd., dominira, bolj se podrejeni upira, kljubuje ter i\u0161\u010de druge, najve\u010dkrat neugodne re\u0161itve<\/strong>. To se zgodi zato, ker pod pogoji dominacije ne more biti avtonomen avtor lastnega \u017eivljenja oziroma ne more imeti svojega \u017eivljenja pod kontrolo. Tako niso zadovoljene njegove osnovne psiholo\u0161ke potrebe<\/strong>. Vsakdo naj bi za\u010dutil, da je svoboden, vklju\u010den v skupnost, da u\u010dinkovito upravlja svoje \u017eivljenje in da ima kvalitetne ter enakopravne odnose. Poleg tega se zaradi ogro\u017eenosti ali prestra\u0161enosti ne sme po\u010dutiti kot \u017ertev. V dru\u017ebi se mora torej najprej vzpostaviti kultura demokrati\u010dnih in enakopravnih odnosov med ljudmi, kar pa ni enostavno<\/strong>. To omogo\u010di vzpostavitev kulture odgovornosti, ki pa fundamentalno predruga\u010di psiholo\u0161ki in psihosocialni ustroj ljudi<\/strong>. Ko gro\u017enje ni ve\u010d in potreba po obrambi ega popusti, se zgodi ve\u010d vzporednih procesov.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Prvi\u010d, izginjanje<\/strong> obrambe ega omogo\u010di notranjo osvoboditev, ta pa odprtje notranji in zunanji realnosti.<\/strong> Ko se \u010dlovek odpre, za\u010dne ponotranjati in v svoj notranji svet integrirati nove in nove raznovrstne vsebine iz realnosti, ki postanejo del njega oziroma njegove notranje sheme realnosti, ta pa mu pomaga pri ustvarjanju novega smisla. Ponotranjene in integrirane vsebine posameznik razume, pozna, lahko prevzema njihovo perspektivo in se z njimi identificira, te vsakovrstne vsebine, predvsem pa ljudje, so sedaj del njegovega notranjega sveta in zaradi tega predmet njegove ljubezni. V odnosu do omenjenih vsebin se njegov ego manj\u0161a, njegovo razmi\u0161ljanje in odlo\u010danje, ki \u017eeli biti \u010dim bolj optimalno, se preusmerja od upo\u0161tevanja predvsem sebe k upo\u0161tevanju \u0161ir\u0161e realnosti. Tako postaja nesebi\u010den, kar omogo\u010da situacije, kjer vsi zmagajo (angl. win<\/em>\u2011<\/em>win<\/em>\u2011<\/em>win<\/em>). Vzro\u010dno\u2011posledi\u010dni odnosi oziroma karmi\u010dna bilanca so zanj vedno bolj pozitivni. V tem razvoju se na neki to\u010dki vse skupaj obrne do te mere, da postane zunanja realnost pomembnej\u0161a od posameznika, ki sedaj deluje v prid celostni realnosti, torej ozave\u0161\u010deno, plemenito in odgovorno. Mimogrede naj omenimo tudi, da se vedno bolj staplja z realnostjo. V tem procesu ga vedno bolj pre\u017eemata ljubezen ter sre\u010da. To je faza, ki se zgodi na zelo pozni stopnji razvoja, ko vsa realnost postane del posameznika in on del vse realnosti.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Poskusimo natan\u010dneje pojasniti, kaj se v omenjenem zasuku za 180 stopinj zgodi v psihi\u010dnem ustroju in strategiji razmi\u0161ljanja odgovornih ljudi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ljudje napredujejo od:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Bistvena je torej sprememba polo\u017eaja posameznika v odnosu do sebe in realnosti.<\/strong> Ta realnost v prvi vrsti vklju\u010duje vse tisto, s \u010dimer imamo opravka vsak dan, torej nas same, svoje bli\u017enje, sodelavce, stanje v skupnosti, dr\u017eavi in tako naprej. Gre za spremembo v zaznavanju sebe, in sicer od zaznavanja sebe kot nekoga, ki se vidi kot nemo\u010dno igra\u010dko, s katero se poigravajo razmere, do dojemanja sebe kot avtonomnega in kompetentnega soustvarjalca realnosti. Z drugimi besedami: gre za zasuk lokusa kontrole od zunanjega k notranjemu. \u010clovek z notranjim lokusom kontrole uporablja ves svoj potencial za doseganje pozitivnih izidov.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Glede na to, da je sam enakopraven in kot enakopravne vidi tudi druge, ti izidi ne morejo ve\u010d biti pozitivni le zanj, temve\u010d za vse. Ta zasuk popolnoma spremeni celoten ustroj njegovega razmi\u0161ljanja, komunikacije, delovanja, odzivanja drugih ljudi nanj. Bistveno se raz\u0161iri arzenal oziroma repertoar delovanja, ki pride v po\u0161tev predvsem v odnosih, pa tudi \u0161ir\u0161e \u2013 od zahtevanja korekcij, sprememb in izbolj\u0161av od drugih, kar obi\u010dajno tako ali tako ne deluje, do uvajanja korekcij, sprememb in izbolj\u0161av pri sebi, kar pa obi\u010dajno deluje. Najmanj\u0161e, kar deluje, je opravi\u010dilo. Ko se vsi spremenijo na tak\u0161en na\u010din, to spremeni tudi njihovo kulturo.<\/p>\n\n\n\n Neodgovornemu \u010dloveku pa se stvari predvsem dogajajo.<\/strong> Dogodkov za nazaj ne reflektira dovolj, saj so jih po njegovem tako ali tako \u00bbzakuhali\u00ab drugi, usoda, bog, nekdo zunaj njega. Glede na to, da je po njegovem dogajanje v tolik\u0161ni meri odvisno od drugih oziroma od razmer, je nezavedno prepri\u010dan, da na prihodnost skoraj ni mogo\u010de vplivati in da nima smisla posku\u0161ati. Zaradi tega se ne samoregulira dobro, sposobnost in tehnike samoregulacije vedenja pa se utrjujejo le s prakso. Ker se mu stvari predvsem dogajajo, nima dolo\u010denih niti jasnih ciljev in smeri delovanja, poleg tega (kar je logi\u010dno) za dogajanje ne sprejema odgovornosti, in ko postane jasno, da je nekaj storil narobe, se izmika in izgovarja.<\/p>\n\n\n\n Delovanja drugih, ki tudi sami premalo reflektirajo svoje delovanje, ne reflektira dovolj dobro, zato ga tudi ne razume. Njihovo delovanje se z njegovim, za katerega je prepri\u010dan, da je dobronamerno, pogosto ne sklada, zato se mu zdi zlonamerno in kot tako \u010disto vredno vse kritike. Meni, da takim ljudem ne gre zaupati. Zlonamernost ali zabloda drugih v njem vzbudi mo\u010dna \u010dustva, predvsem jezo, kar ga obremenjuje. Kopi\u010denje neprijetnih \u010dustev privede do izbruhov, ti pa do konfliktov. Konfliktni zna\u010daj odnosa z drugimi mu daje \u0161e dodatno potrdilo o napa\u010dnosti drugih. Celotna realnost (predvsem pa psiholo\u0161ka in psihosocialna) takih ljudi je stalno v napol razpadajo\u010dem stanju. Pribli\u017eno tak\u0161no realnost imamo trenutno v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n Da ne bo zvenelo preve\u010d abstraktno, prevedimo obe mo\u017enosti v vsakdanje \u017eivljenje tako, da pomislimo na konflikt med partnerjema. Ve\u010dina krivca za te\u017eave \u0161e vedno vidi na nasprotni strani, zato prerekanje poteka predvsem v obliki obto\u017eevanja in nobenemu od partnerjev ne pride na misel, da bi na te\u017eavo pogledal z vi\u0161je perspektive, s \u010dimer bi jasneje videl, kje so te\u017eave.<\/p>\n\n\n\n Med odgovornej\u0161imi ljudmi, ki pa razmi\u0161ljajo tako, do konfliktov ne pride prav pogosto. Stvari spontano urejajo na na\u010din, da se te\u017eave ne nakopi\u010dijo do take mere, da bi povzro\u010dile konflikt. V bistvu opolnomo\u010denje pomeni tudi sposobnost urejati zadeve tako, da ne prina\u0161ajo uni\u010dujo\u010dih posledic, temve\u010d ravno obratno, konstruktivne posledice. Namesto da se skregamo in doma pre\u017eivimo tihi vikend, gremo na izlet, kjer spoznavamo zanimive stvari. Na \u017eivljenje lahko gledamo tudi kot na se\u0161tevek pozitivnih in negativnih izidov. To velja za celotno dru\u017ebo.<\/p>\n\n\n\n Kaj se \u0161e zgodi pri zasuku v odgovornost?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n Drugi\u010d,<\/strong> osvoboditev \u010dloveku omogo\u010da zadovoljitev osnovne psiholo\u0161ke potrebe po avtonomiji. <\/strong>Ta zasuk mu pomaga, da se odpre novim izzivom, novim vrstam izku\u0161enj, novim stimulacijam, bolj\u0161emu razumevanju, preizku\u0161anju meja in asimiliranju novosti. Vse to mu omogo\u010da tudi zadovoljevanje potrebe po kompetenci<\/strong>, pri \u010demer ne mislimo (le) na prakti\u010dnosti, temve\u010d tudi na izra\u017eanje, izpostavljanje, zavzemanje, udejanjanje potencialov, individualizacija oziroma razvoj lastne avtenti\u010dnosti, itd.<\/p>\n\n\n\n S\u010dasoma pride do korenite spremembe psihosocialnega polo\u017eaja in \u017eivljenjske strategije. Na posameznika se prenese mnogo funkcij, ki so bile do sedaj zunaj njega, torej na ple\u010dih ljudi, ki so po statusu pomembnej\u0161i od njega, ali dru\u017ebene strukture. Tak \u010dlovek se preneha dr\u017eati v ozadju, izmikati odgovornosti, skrivati za pravili in v mno\u017eici ter se izpostavi. Kon\u010dno imamo opraviti s kompetentnim in odgovornim \u010dlovekom, na katerega se la\u017eje zanesemo in mu zaupamo.<\/p>\n\n\n\n Tretji\u010d,<\/strong> ena najpomembnej\u0161i funkcij, ki se prenesejo na \u010dloveka, je <\/strong>moralno presojanje.<\/strong> Gre za to, da v procesu ponotranjenja in integracije posameznik vzljubi ve\u010dino realnosti. Ta zasuk mu omogo\u010di, da postane do nje dober in pravi\u010den, ne da bi mu to kdo predpisoval ali ga v to silil. Tako postane njegovo moralno odlo\u010danje visoko eti\u010dno. Ko \u010dlovek sam od sebe deluje dobro in pravi\u010dno, odpade potreba po nadzoru, in\u0161pekcijah, varnostnikih, policiji, vojski in celo sodstvu.<\/p>\n\n\n\n Zaradi nara\u0161\u010danja kompleksnosti \u017eivljenja pa se mno\u017eijo mo\u017enosti za uni\u010dujo\u010de delovanje posameznika, ki ima na primer mo\u017enost upravljanja z izjemno strupenimi kemikalijami, z velikim tovornjakom lahko zdrvi v mno\u017eico ljudi, ustvari ra\u010dunalni\u0161ki virus, ki zaustavi delo stotiso\u010dih, z dronom lahko ustavi letalski promet na mednarodnem letali\u0161\u010du in podobno. Pa ne le to. Vsi sistemi, predvsem pa naravni, so izjemno povezani, soodvisni, krhki in nagnjeni k propadu in \u017ee samo to nam povzro\u010da ogromno te\u017eav, ki so na meji obvladljivega. \u017divimo v odvisnosti od zelo eti\u010dnega moralnega presojanja \u010disto vsakega od nas. Dru\u017eba prihodnosti bo dru\u017eba kulture odgovornosti ali pa je ne bo. Odgovoren \u010dlovek ima globoko v sebi vdelan mehanizem, da ne more delovati druga\u010de kot dobro in pravi\u010dno.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u010cetrti\u010d,<\/strong> odgovorni ljudje imajo krepostnej\u0161i karakter<\/strong>. Ko se notranje osvobajamo, obrambni mehanizem popusti, zato je la\u017eje \u00bbiti preko sebe\u00ab ter izvajati kreposti, ki izvajalca notranje napolnjujejo, na druge pa delujejo po\u017eivljajo\u010de in navdu\u0161ujo\u010de. Ta zasuk odgovornemu v odnosu do ljudi, ki jih je intenzivno ponotranjil in integriral (torej do ve\u010dine), omogo\u010di odprtost, radovednost, po\u0161tenost, vitalnost, prijaznost, ljubeznivost, nepristranskost, odpustljivost, skromnost, preudarnost, hvale\u017enost in humornost. Na\u0161tetemu bi lahko dodali \u0161e sposobnost opravi\u010diti se. To ga naredi prijetnega in priljubljenega. Na krepostno vedenje se pravzaprav ni mogo\u010de odzivati negativno in nedemokrati\u010dno, ravno nasprotno: tak zasuk v vedenju ustvarja harmonijo in letvico kulturnih norm postavlja vi\u0161je. Notranje osvobojeni in krepostni ljudje so nadalje vir osvobajanja in demokratizacije.<\/p>\n\n\n\n Peti\u010d<\/strong>, v okolju enakopravnih ljudi, ki se dobro samoregulirajo, ki dobro moralno presojajo, so krepostni, proaktivni, zaupanja vredni in zaupljivi, kjer ni obrambe in dokazovanja, ni samoabsorbiranosti,<\/strong> temve\u010d sta odprtost in zavedanje, ljudje natan\u010dneje dolo\u010dajo stanja drugih oziroma so bolj empati\u010dni. V takem okolju zrastejo vrednost ljudi, njihova osebna integriteta in dostojanstvo. V medsebojni obravnavi pride med takimi ljudmi do zasuka k spo\u0161tljivosti, poni\u017enosti, zmernosti, skromnosti, transparentnosti in neposrednosti. To vklju\u010duje priznavanje ter sprejemanje svojih napak in pomanjkljivosti po eni ter odprtost za modrost drugih ljudi po drugi strani.<\/p>\n\n\n\n Pa \u0161e to: \u010deprav v takem okolju ni blokiranja, pogojevanja, zavra\u010danja, poni\u017eevanja itd., to \u0161e ne pomeni, da so vsem odprta vsa vrata. Komunikacija postane bolj subtilna. Gre za to, da je vsakomur prepu\u0161\u010dena avtonomija, da odgovorno spregleda, kje so njegove meje in kaj ni zanj. Skratka, vsakdo odgovorno dolo\u010da svoj polo\u017eaj v realnosti.<\/p>\n\n\n\n \u0160esti\u010d,<\/strong> med dostojanstvenimi ljudmi ravnokar omenjeni odnosi pripeljejo do zasuka, da se medsebojno ne obravnavajo ve\u010d z domnevo, da je drugi zloben, neumen in neveden, temve\u010d je dober, premi\u0161ljen in ima specifi\u010den obseg znanja. <\/strong>To pomeni, da je zame primerno, da sem odprt za modrosti drugega in da dvomim o svojem prav, kar so lastnosti visoke mentalne kompleksnosti oziroma stopnje, imenovane samotransformirajo\u010di um. Bolj odgovorni ljudje so torej sposobni razmi\u0161ljati na veliko vi\u0161ji ravni. Z razvojem uma se bomo seznanili v poglavju o razvoju mentalne kompleksnosti.<\/p>\n\n\n\n Na tem mestu je primerno pojasniti domnevo, s katero Slovenci obravnavamo druge. \u0160e najbolj zgovoren je primer, ko je in\u0161pektor nekega lastnika konj, ki so bili slabo oskrbovani in so se prosto premikali po terenu, zaradi \u010desar so povzro\u010dili nekaj prometnih nesre\u010d, kaznoval s kaznijo, primerljivo s povpre\u010dno slovensko pla\u010do. Primer je postal viralen in ve\u010d kot tiso\u010d ljudi, ki okoli\u0161\u010din niso poznali dovolj dobro, je komentiralo dejanje in\u0161pektorja. Vsi, ampak res \u010disto vsi so grobo kritizirali njegovo dejanje, niti eden od njih, niti promil ni pomislil in se vpra\u0161al, ali ni in\u0161pektor kazni mogo\u010de napisal upravi\u010deno. To je nazoren primer, kako se medsebojno obravnavajo manj odgovorni ljudje na povpre\u010dnih stopnjah mentalne kompleksnosti. Podobno je z na\u0161o te\u017eavo, ki nas lo\u010di na rde\u010de in bele \u2013 skoraj nih\u010de ni sposoben razumeti perspektive drugega.<\/p>\n\n\n\n Sedmi\u010d,<\/strong> odprtost in posledi\u010dno proces ponotranjenja in integracije zunanjega ter notranjega sveta odgovornim ljudem omogo\u010data zaznavanje vedno ve\u010d in vedno bolj pretanjenih odtenkov realnosti. <\/strong>To ustvari zasuk od duhovne praznine k izjemnemu notranjemu bogastvu, kar dela te ljudi izjemno zanimive. Znanost je to poimenovala duhovni kapital<\/strong>, ki pa ima pa to lastnost, da se rad oplaja in ne more spolzeti skozi prste, pardon \u2013 du\u0161o, in seveda pu\u0161\u010da posledice v vseh porah \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n Osmi\u010d, mnogim odgovornim ljudem uspeva delati to, za kar so notranje motivirani, delajo torej to, kar jim je v\u0161e\u010d<\/strong>. Poleg tega so integrirali zunanjo motivacijo, kar pomeni, da z veseljem delajo stvari, za katere mislijo, da jih je treba narediti. S celostnim pogledom in razumevanjem opazijo veliko stvari, ki bi morale biti urejene bolje, in jih dejansko uredijo. Gre za zasuk od apati\u010dnosti k proaktivnosti. Ljudje se la\u017eje samouresni\u010dujejo, izbolj\u0161a se u\u010dinkovitost in zato je celotna realnost odgovornih, vklju\u010dno z njihovimi izdelki, bolj urejena in dovr\u0161ena, skratka kvalitetnej\u0161a.<\/p>\n\n\n\n O\u010ditno je, da sta odgovornost in kultura odgovornosti vzrok in posledica psiholo\u0161kega razvoja in zorenja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n V naslednjih poglavjih bomo obravnavali ve\u010d pogledov na razvoj in ta kaj prina\u0161a.<\/p>\n\n\n\n Dandanes smo pravzaprav zasuti z dobronamernimi in pozitivnimi nasveti, medije polnijo \u0161tevilni \u010dlanki in prispevki o tem, kako \u017eiveti in kaj je prav, v knjigarnah obstajajo celi oddelki priro\u010dnikov za osebno rast. V tej knjigi zagovarjamo idejo, da je dovolj, \u010de se ljudje resni\u010dno osvobodijo, saj se bodo potem stvari zgodile bolj ali manj same od sebe, vklju\u010dno z odgovornostjo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zaradi ogro\u017eanja svobode, demokracije in enakopravnosti ter zaradi \u0161irjenja strahu, ki ljudi silita v obrambno dr\u017eo, pa nam nenehno grozi razkroj odgovornosti.<\/strong> Obrambna dr\u017ea razvoj blokira, saj se ljudje zaprejo pred ponotranjenjem in integracijo. Svet in drugi, druga\u010dni ljudje se jim zdijo tuji in ogro\u017eajo\u010di, identificirajo se le z bli\u017enjim in poznanim, torej z lastno dru\u017eino, narodom, mogo\u010de tudi religijo. Pogosto delujejo le iz sebe, za lastni interes, vzneseno predstavljajo lastno perspektivo in lastna prepri\u010danja, ki jih \u017eelijo postaviti nad prepri\u010danja drugega. Tak diskurz je v Sloveniji zelo obi\u010dajen. Vsemu temu se je treba ogniti.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161ne so prednosti na psiholo\u0161ki, psihosocialni in dru\u017ebeni ravni, ki jih povezujemo s kulturo odgovornosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Vse te prednosti bomo posku\u0161ali predstaviti po kategorijah<\/strong>. Pri vzpostavitvi kulture odgovornosti se kot vzroki in posledice vse kategorije pojavljajo hkrati, torej na dolo\u010deni vi\u0161ini spirale vzpostavljajo medsebojno podpirajo\u010d sistem.<\/p>\n\n\n\n Na osnovi znanja, ki ga bomo v celoti predstavili v nadaljevanju, sklepamo o naslednjih prednostih:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Dejstvo je, da se \u010dloveku, ki se zaveda, da je \u017eivljenje njegovo, da je avtonomen in kompetenten avtor svojega \u017eivljenja in je zato odgovoren, v pozitivni spirali zgodi pospe\u0161en razvoj.<\/strong> Tega najve\u010dkrat ni mogo\u010de meriti s finan\u010dnim stanjem, nazivi in statusnim polo\u017eajem, ki spadajo v sfero zunanjih vrednot, in \u010deprav se mu najverjetneje zgodi tudi na\u0161teto in vse to dejansko ima, zanj ni ve\u010d primarnega pomena, saj je zunanje vrednote presegel z notranjimi.<\/p>\n\n\n\n Pojavlja se zanimivo vpra\u0161anje, ali je tudi otrok lahko odgovoren. Odgovor je da.<\/strong> Nekateri otroci se vedejo veliko odgovornej\u0161e od mnogih odraslih. Sicer \u0161e ne utegnejo koristiti vseh \u00bbbonitet\u00ab, ki jih prinese dolgotrajnej\u0161i psiholo\u0161ki razvoj, vendar se jih lahko nadejajo.<\/p>\n\n\n\n V skupini posameznikov z vsemi opisanimi kvalitetami vlada pozitivno, proaktivno in <\/strong>prosocialno<\/strong> vzdu\u0161je. <\/strong>Negativnosti in te\u017eave s pomo\u010djo visoke stopnje zavedanja hitro prepoznavajo, kvalitetno moralno presojajo in zaradi \u0161iroke palete mo\u017enosti delovanja u\u010dinkovito nevtralizirajo. V\u010dasih je dovolj krepostno delovanje in predvsem u\u010dinkovita \u010dustvena samoregulacija.<\/p>\n\n\n\n Za Slovence, ki \u0161e nismo resni\u010dno svobodni, avtonomni in odgovorni, mnogi problemi obstajajo kot permanentno in nere\u0161ljivo dejstvo<\/strong>. Z njimi \u017eivimo, ker za mnoge nismo sposobni premisliti, ali jih je mogo\u010de re\u0161iti, kaj \u0161ele razmisliti, kako jih re\u0161iti tako, da bi bilo ugodno za vse udele\u017eene (\u010de je teh ve\u010d). Na primer: v \u010dasu \u0161olanja sem ugotovil, da nisem kaj prida, edina re\u0161itev zame je, da se skrijem v neko majhno \u017eivljenje in tam po\u010dakam do smrti. To je to. Konec. Pika.<\/p>\n\n\n\n Pri svobodnih, avtonomnih in odgovornih ljudeh<\/strong> ne gre za to, da za vogalom \u010dakajo na problem, in ko ta pride mimo, sko\u010dijo nanj ter ga u\u010dinkovito spremenijo v prah in pepel. Gre za razvoj miselnega ustroja, katerega posledica sta vi\u0161ja raven bivanja in raz\u0161iritev miselnega okvira pri obravnavi problemov<\/strong>, katerih magnituda se lahko zmanj\u0161a do te mere, da izgubijo zna\u010daj problemov. Kar je prej \u0161e bilo problem, sedaj torej ni ve\u010d. Ljudje na teh stopnjah razvoja probleme ve\u010djih magnitud razre\u0161ujejo la\u017eje. Taki naj bi bili (pa pogosto niso) na primer mened\u017eerji ve\u010djih podjetij.<\/p>\n\n\n\n Dandanes se v strokovnih krogih odgovornost deli na ve\u010d vrst, vendar lahko ugotovimo, da s psiholo\u0161kega, psihosocialnega in dru\u017ebenega vidika obstaja le ena<\/strong>. Seveda pa je glede na odgovornost ljudi v vseh dru\u017ebah mogo\u010de razporediti tudi po Gaussovi krivulji.<\/p>\n\n\n\n Glede na obstoje\u010de trende lahko (kljub manj\u0161im protitrendom) \u010dez nekaj desetletij v ve\u010djem delu sveta pri\u010dakujemo zmagoslavni pohod kulture odgovornosti<\/strong> in njeno zlato dobo, upajmo le, da brez prevelikih predhodnih katastrof in \u017ertev.<\/p>\n\n\n\n David Cigoj, govorec in avtor<\/p>\n\n\n\n Iz knjige Razvoj zavesti<\/p>\n\n\n\n