{"id":2727,"date":"2025-04-14T11:57:42","date_gmt":"2025-04-14T09:57:42","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=2727"},"modified":"2025-04-15T14:34:45","modified_gmt":"2025-04-15T12:34:45","slug":"asertivnost-umetnost-ravnovesja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/asertivnost-umetnost-ravnovesja\/","title":{"rendered":"ASERTIVNOST – UMETNOST RAVNOVESJA"},"content":{"rendered":"\n

Kako z notranjo mo\u010djo in spo\u0161tljivostjo soustvarjamo odnose prihodnosti<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V svetu, kjer smo neprestano izpostavljeni hitremu tempu, spremembam, \u0161tevilnim zahtevam in vedno ve\u010dji kompleksnosti odnosov \u2013 tako poslovno kot zasebno \u2013 se zdi, da je jasna, spo\u0161tljiva in uravnote\u017eena komunikacija skoraj redkost. <\/p>\n\n\n\n

Pogosto omahujemo med tem, da ne \u017eelimo nikogar prizadeti in zato raje mol\u010dimo, ali pa pod pritiskom \u010dustev preidemo v napad in izgubimo stik. Vmes pa je pot \u2013 ne najla\u017eja, a najbolj trajnostna -> asertivna komunikacija<\/strong>.<\/span><\/p>\n\n\n\n

Moj poslovni kolega Aleksander Pokovec je neko\u010d izjemno slikovito s tem v zvezi povedal naslednje oz. ubesedil, kaj je to – > asertivna komunikacija:<\/p>\n\n\n\n

        \u201cAsertivno komuniciranje pomeni, <\/em><\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

da si hkrati trden kot jeklo in mehak kot \u017eamet.\u201d<\/em><\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ta misel se mi redno podi po glavi \u2013 ne le kot lep metafori\u010den citat, ampak kot resni\u010dna ve\u0161\u010dina, ki jo lahko vsak dan treniramo in mojstrimo.<\/p>\n\n\n\n

Kaj pomeni biti trden kot jeklo in mehak kot \u017eamet?<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Biti trden kot jeklo<\/em> pomeni biti zavezan dogovorom, ciljem, vrednotam.<\/strong> V komunikaciji to pomeni, da znamo jasno izraziti svoja stali\u0161\u010da, meje in pri\u010dakovanja. Da se ne izmikamo neprijetnim temam. Da znamo re\u010di NE<\/strong>, ko je to potrebno. In da pri tem ne napadamo osebe, temve\u010d se opiramo na dejstva, argumente, skupne dogovore \u2013 na t.i. komunikacijski okvir <\/strong>(\u00bbframework\u00ab), ki zmanj\u0161uje \u010dustveno napetost in pove\u010duje profesionalnost.<\/p>\n\n\n\n

Hkrati pa asertivna komunikacija od nas podrazumeva, da smo mehki kot \u017eamet<\/em>. <\/strong>Da ohranimo spo\u0161tovanje, dostojanstvo in \u010dlove\u010dnost. Da znamo prisluhniti, dati sogovorniku prostor, v\u010dasih tudi razumevanje in toplino \u2013 tudi takrat, ko se z njegovim mnenjem ne strinjamo.<\/p>\n\n\n\n

Asertivnost v mo\u017eganih: znanost potrjuje mo\u010d spo\u0161tljive komunikacije<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zanimivo je, da nam tudi znanost o delovanju mo\u017eganov (op.p. nevroznanost) potrjuje nekaj, kar mnogi intuitivno \u010dutimo \u2013 na\u010din, kako komuniciramo, vpliva na kemi\u010dno dogajanje v na\u0161ih mo\u017eganih in posledi\u010dno na na\u0161e (ob)(po)\u010dutje.***<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko se med pogovorom po\u010dutimo spo\u0161tovane, sli\u0161ane in razumljene \u2013 torej, ko komuniciramo asertivno \u2013 se v na\u0161em \u017eiv\u010dnem sistemu spro\u0161\u010dajo t. i. \u201czeleni nevrotransmiterji\u201d<\/em>, kot so oksitocin (zaupanje in povezanost)<\/strong>, serotonin (ob\u010dutek vrednosti in stabilnosti)<\/strong> in dopamin (motivacija in zadovoljstvo)<\/strong>.<\/span> Vse to odpira poti za bolj sodelovalen, odprt in konstruktiven dialog.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Po drugi strani pa agresiven ton, omalova\u017eevanje ali pasivno umikanje spro\u017ei stresni odziv. Aktivira se amigdala \u2013 center za pre\u017eivetje \u2013 in v telo se sprosti kortizol<\/strong>, hormon stresa<\/em><\/span>. Mo\u017eganske povezave, odgovorne za ustvarjalnost, empatijo in refleksijo, se dobesedno zaprejo. Nastopi obrambna dr\u017ea: umik ali napad. S tem izgubljamo tisto, kar smo \u017eeleli zgraditi \u2013 odnos.<\/p>\n\n\n\n

Pa si poglejmo sedaj na to tematiko \u0161e dva prakti\u010dna primera oz. situaciji: najprej primer slabe prakse in nato \u0161e primer dobre, pozitivne prakse<\/strong>, kjer je vodja uporabil znanja in ve\u0161\u010dine asertivnega komuniciranja.<\/p>\n\n\n\n

Primer slabe prakse: Ko trdota postane agresija<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vodja oddelka v podjetju se je na rednem sestanku soo\u010dil s \u010dlanom ekipe, ki ni izpolnil dogovorjenega roka. Z namenom postaviti mejo je vodja ostro rekel:<\/p>\n\n\n\n

\u201cZopet nisi naredil, kar smo se dogovorili. Tak\u0161nega odnosa ne bom ve\u010d toleriral!\u201d<\/strong><\/span><\/em><\/p>\n\n\n\n

\u010clan ekipe se je po\u010dutil napadenega, opravi\u010deval se je, a z grenkim priokusom \u2013 njun odnos se je skrhal. Sporo\u010dilo je bilo jasno, vendar je bila cena visoka: izguba zaupanja in notranji odpor.<\/p>\n\n\n\n

Primer dobre prakse: Asertivnost v akciji<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pa si sedaj poglejmo isto situacijo, vendar z uporabo drugega pristopa:<\/p>\n\n\n\n

\u201cOpazil sem, da dogovorjenega roka nisi uspel ujeti. Ker smo se skupaj dogovorili za ta \u010dasovni okvir, me skrbi vpliv na celoten projekt. Lahko pove\u0161, kaj se je zgodilo in kako lahko skupaj najdemo re\u0161itev?\u201d<\/strong><\/span><\/em><\/p>\n\n\n\n

Sporo\u010dilo ostaja jasno, a brez napada. Ta vodja je (z)gradil most, ne zid (med njim in sogovornico\/kom). Rezultat? Zaupanje ostaja, odgovornost se prevzame, sodelovanje se okrepi.<\/p>\n\n\n\n

Sedaj pa si poglejmo \u0161e nekaj prakti\u010dnih usmeritev, ki jih lahko uporabite za to, da v svojo vsakodnevno (voditeljsko oz. komunikacijsko) prakso “vdahnete” ve\u010d asertivnosti:<\/p>\n\n\n\n

Pet prakti\u010dnih usmeritev, kako razvijati asertivnost vsak dan<\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

     1.       Jasno izra\u017eajte svoje potrebe in ob\u010dutke<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Namesto \u00bbvedno me prekinja\u0161\u00ab raje povejte: \u00bb\u017delim dokon\u010dati misel, preden nadaljuje\u0161.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

     2.       Uporabljajte \u2018jaz-sporo\u010dila\u2019 namesto obto\u017eb<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbPo\u010dutim se prezrto, ko se odlo\u010dite brez moje vednosti.\u00ab<\/em> namesto \u00bbVedno me izklju\u010dite!\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

     3.       Postavljajte meje brez ob\u010dutka krivde<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Asertivnost ni sebi\u010dnost. Re\u010di: \u00bbZdaj ne morem, potrebujem \u010das zase,\u00ab<\/em> je v\u010dasih najbolj zdrava izbira.<\/p>\n\n\n\n

     4.       Vadite v manj stresnih situacijah<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Asertivnosti se u\u010dimo postopoma. Za\u010dnite z majhnimi \u00bbne\u00ab, ki niso ogro\u017eajo\u010di in na tak\u0161en na\u010din gradite svojo samozavest in odlo\u010dnost.<\/p>\n\n\n\n

     5.       Ohranjajte spo\u0161tljiv ton in odprto telesno govorico<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Trdnost ne pomeni hladnosti \u2013> kontakt z o\u010dmi, odprte dlani, umirjen glas (lahko) delajo \u010dude\u017ee.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e nekaj dodatnih usmeritev in dobrih praks, vezano na uporabo asertivne komunikacije, lahko najdete tu.<\/strong><\/span><\/a><\/p>\n\n\n\n

Za konec: Asertivnost kot darilo sebi in drugim<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Asertivnost ni namenjena le temu, da bi bili bolj u\u010dinkoviti v komunikaciji oz. pri posredovanju na\u0161ih sporo\u010dil naprej sogovornikom. Gre za to, da kot ljudje rastemo oz. se razvijamo. Da ustvarjamo odnose, kjer ni zmagovalcev in pora\u017eencev, temve\u010d iskrena povezanost, sodelovanje in medsebojno (partnersko) spo\u0161tovanje.<\/p>\n\n\n\n

Gre za zavestno odlo\u010ditev \u2013 da si vsak dan znova trden kot jeklo in mehak kot \u017eamet<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Za druge.<\/p>\n\n\n\n

In zase.<\/p>\n\n\n\n

mag. Janez \u017dezlina<\/p>\n\n\n\n

Potencialog<\/p>\n\n\n\n

E: janez.zezlina@ecg.si<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

*** Kratek “znanstveni” opomnik<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V prispevku omenjamo vpliv asertivne komunikacije na mo\u017egansko kemijo. Pomembno je razlikovati med nevrotransmiterji<\/strong> in hormoni<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

         \u2022          Nevrotransmiterji<\/strong> (kot so serotonin<\/em>, dopamin<\/em>, oksitocin<\/em>) se spro\u0161\u010dajo v \u017eiv\u010dnem sistemu<\/strong> in omogo\u010dajo hitro komunikacijo med nevroni. U\u010dinkujejo skoraj takoj in so klju\u010dni pri uravnavanju razpolo\u017eenja, motivacije, ob\u010dutka varnosti in pripadnosti.<\/p>\n\n\n\n

         \u2022          Hormoni<\/strong> (kot je kortizol<\/em>) se spro\u0161\u010dajo v krvni obtok<\/strong> in u\u010dinkujejo po\u010dasneje, a sistemsko. Kortizol je znan kot hormon stresa<\/em>, saj pripravlja telo na \u201cboj ali beg\u201d ob zaznavi ogro\u017eenosti.<\/p>\n\n\n\n

Tako z asertivnim pristopom spodbudimo izlo\u010danje pozitivnih nevrotransmiterjev<\/strong>, medtem ko nas agresivna ali pasivna komunikacija pahne v stresni odziv<\/strong>, povezan s kortizolom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako z notranjo mo\u010djo in spo\u0161tljivostjo soustvarjamo odnose prihodnosti V svetu, kjer smo neprestano izpostavljeni hitremu tempu, spremembam, \u0161tevilnim zahtevam in vedno ve\u010dji kompleksnosti odnosov \u2013 tako poslovno kot zasebno \u2013 se zdi, da je jasna, spo\u0161tljiva in uravnote\u017eena komunikacija skoraj redkost. Pogosto omahujemo med tem, da ne \u017eelimo nikogar prizadeti in zato raje mol\u010dimo, […]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":2729,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":true,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[6],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2727"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2727"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2727\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2737,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2727\/revisions\/2737"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2729"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2727"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2727"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2727"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}