{"id":280,"date":"2014-01-27T11:00:00","date_gmt":"2014-01-27T10:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/?p=280"},"modified":"2017-10-26T10:56:54","modified_gmt":"2017-10-26T08:56:54","slug":"koliko-zgodb-imamo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/koliko-zgodb-imamo\/","title":{"rendered":"KOLIKO ZGODB IMAMO?"},"content":{"rendered":"

Vsaka organizacija je zgodba za sebe. Pa ima vsaka organizacija svojo \u00bbzgodbo\u00ab (nastopanja na trgu)? Jih ima mogo\u010de celo ve\u010d? Za organizacijo samo ali celo za posamezne blagovne znamke? Je to zgodba nas ali organizacije, ki jo vodimo? V primeru, da je zgodb ve\u010d, govorijo vse isto zgodbo? Tokrat bo vsebina prispevka o pomenu ene in enotne \u2013 \u00bbna\u0161e\u00ab korporativne zgodbe.<\/strong><\/span><\/p>\n

Lastniki organizacij in\/ali odgovorne osebe organizacij se nemalokrat sre\u010damo s situacijo, ko organizacija govori in sporo\u010da eno zgodbo, tako kot jo \u017eelimo. Na\u0161i produkti ali blagovne znamke drugo, mi sami, pa po mo\u017enosti izkazujemo tretjo. Kje se je \u00bbrazcepilo na\u0161e jedro\u00ab, kako smo pri\u0161li do te to\u010dke? Zakaj na\u0161e zgodbe ne sporo\u010dajo enotne zgodbe o nas? Na to\u010dki spoznanja se moramo tako najprej vpra\u0161ati, kaj smo mi, kaj je organizacija, kaj produkti? Smo organizacija mi, ali je organizacija kar smo mi, so produkti na\u0161e ideje ali re\u0161itve za trg? \u017de na za\u010detku so tako prepoznane vsaj tri (razli\u010dne) zgodbe \u2013 organizacija, produkt(i) in mi. Vse pa morajo<\/span> \u00bbgovoriti v en glas\u00ab.<\/span><\/p>\n

Dol\u017eina zgodbe, zgodb ni nikoli pomembna, pa\u010d pa obseg in vsebina, oziroma kaj le te sporo\u010dajo. Ko se odlo\u010damo za karierno oziroma poslovno pot, za\u010denjamo s \u00bbpisanjem\u00ab lastne zgodbe. Ni res, na tej to\u010dki veliko ljudi zanese. Za\u010denjamo s pisanjem zgodbe na\u0161e organizacije. Z za\u010detkom lastne poslovne poti se tako za\u010denjamo tudi spogledovati s komuniciranjem na\u0161ih zgodb, kako smo do sem pri\u0161li in kam gremo naprej. Spet ne mi, organizacija. Vemo, da moramo najprej izbrati ime organizaciji, pa produktom, ki jih bomo ponujali. V veliko primerih najprej pridobimo logotip organizacije in vizitke. Ker sami znanj in programov za oblikovanje nimamo, nam to naredijo zunanji ponudniki, kot najbolje znajo.<\/span><\/p>\n

Najve\u010d organizacij, oziroma lastnikov se za prvi kanal komuniciranja z javnostmi odlo\u010di za vzpostavitev spletne strani organizacije. S tem odpremo \u00bbokno\u00ab v na\u0161 svet. Na spletnih straneh predstavljamo organizacijo, produkt(e) in nemalokrat tudi sebe, kot ustanovitelja in lastnika. V primeru, da se zavedamo pomena, pa tudi kar najve\u010d korporativnih komunikacijskih elementov. Javnost, predvsem tista, ki ni v na\u0161i sose\u0161\u010dini, nas sedaj lahko najde in v primeru, da jim je, kar ponujamo, dobrodo\u0161lo, postanejo na\u0161i potencialni kupci, oziroma mi njihov potencialni izbor. Ker sami znanj in programov za izdelavo spletnih strani nimamo, nam to naredijo zunanji ponudniki, kot najbolje znajo. V primeru, da to niso isti ponudniki, kot za logotip in vizitke, se kaj lahko zgodi, da ima na\u0161a organizacija \u0161e eno, \u017ee drugo zgodbo. Tako imamo \u017ee dve zgodbi, ki ju komuniciramo javnostim.<\/span><\/p>\n

Za\u017eivimo. Za\u010denjamo uresni\u010devati za\u010drtani poslovni na\u010drt. Kaj kmalu pridemo do spoznanja, da je trg \u00bbtam zunaj\u00ab obse\u017een in \u0161e zdale\u010d z dosedanjimi komunikacijskimi kanali ne ogovorimo vseh potencialnih kupcev. Odlo\u010damo se za nadgradnjo strategije \u2013 pojavljanje v medijih. Tako in tako so nas tudi sami \u017ee na\u0161li in nam ponujajo svoje storitve. Ker sami znanj in orodij za produkcijo sporo\u010dil nimamo, nam le te naredijo zunanji ponudniki, kot najbolje znajo. Tisk, elektronski mediji, sejmi, dogodki in prireditve, sponzorstva, mediji na prostem \u2026 Kar naenkrat smo v vrtincu medijev in posameznih zgodb.<\/span><\/p>\n

Stop, stop, stop, predno bo prepozno in bomo trg zbegali z na\u0161im pojavljanjem preko razli\u010dnih kanalov, ki bodo vsak predstavljali svojo zgodbo na\u0161e organizacije.<\/span><\/p>\n

Kje ti\u010di nevarnost in zakaj? Posve\u010damo se organizaciji, produktom, kadrovski politiki, tehnologiji, financiranju razvoja, pravnim vpra\u0161anjem, dobaviteljem in odjemalcem \u2026 Kateremu podro\u010dju kroni\u010dno posve\u010damo najmanj \u010dasa? Tr\u017eenju oziroma komuniciranju. Le to nemalokrat za nas pripravijo in izvedejo (kot dodano vrednost) kar ljudje v posameznem mediju. Izpostavimo jim aktualna izhodi\u0161\u010da, vsebino sporo\u010dila \u2026 in na njih je, da izdelajo sporo\u010dilo za njihov medij. Tako pridemo do trenutka, ko ima vsaka objava, ki nas predstavlja, svojo kreativno re\u0161itev in govori svojo zgodbo. Ene so izstopajo\u010de, druge elegantne, tretje hudomu\u0161ne, \u010detrte narejene kot dialog \u2026 Vse povedo isto, a vsaka s svojimi besedami, oblikovnimi oziroma kreativnimi re\u0161itvami. Ni(mamo) enotne, predvsem pa na\u0161e korporativne zgodbe.<\/span><\/p>\n

Trg, ljudje, ki jih ogovarjamo v trenutku ne vedo ve\u010d, kaj smo mi, kaj od tega, kar vidijo in sli\u0161ijo je res, katera je tista prava zgodba, katera predstavlja na\u0161o organizacijo kot referen\u010dna in kredibilna, za kaj se zavzemamo, kaj so na\u0161e vrednote, kaj je sploh res. Bodo z nakupom na\u0161ega produkta prejeli eleganten produkt, bo odziv osebe, ki v organizaciji prevzame klic, hudomu\u0161nost, bodo z nakupom del tega za kar se zavzemamo \u2026 Kupci so ob\u010dutljivi na barve, oblike, besede, proporce \u2026, predvsem pa na obljubljeno. Kupci se odlo\u010dajo za nakup, ko ugotovijo, da na\u0161 produkt v celoti odgovarja vsem njihovim potrebam, predstavam o ponudniku in \u017eelenem produktu.<\/span><\/p>\n

Kako torej nastopati na trgu? \u017de na samem za\u010detku, ko za\u010dnemo z osnutki poslovnega na\u010drta, moramo dolo\u010diti tudi t.i. korporativne komunikacijske elemente. Ko jih prepoznamo kot merodajne za na\u0161o organizacijo, so ti elementi vodilo, rde\u010da nit vseh komunikacijskih aktivnosti organizacije. Seveda jih lahko z obdobji spreminjamo. V dolo\u010denih primerih je to celo strokovno priporo\u010dljivo. Vedno pa, res vedno, pa moramo, kar sporo\u010damo, sporo\u010dati enovito. Kadar tega ne uspemo zagotoviti sami, le to zaupamo eni osebi. Najbolje taki, ki je del ekipe, del organizacije in ki \u017ee s svojim pristopom \u017eivi za organizacijo. Naloga te osebe je skrb za enotno pojavljanje vsega, kar je povezano z organizacijo, v medijih. Naloga te osebe je ustvariti in voditi korporativno zgodbo organizacije, skrb za korporativno in nedvoumno podobo organizacije v javnosti.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Pri\u010dujo\u010da vsebina izhaja iz spoznanj in lastnih izku\u0161enj na trgu ter priporo\u010dil stroke in primerov slabe ter dobre prakse na trgu. Zapisana je v preprostem jeziku. Namenoma, da jo res lahko razume kar naj\u0161ir\u0161i krog bralcev. V praksi namre\u010d opa\u017eam, da se odgovorni v ve\u010djih podjetjih zavedajo pomena komunikacijske stroke in njene vloge v organizaciji in na trgu. Jo tudi poznajo, razumejo in izvajajo. Cilj pa je, da prispevke in s tem stroko, razumejo tudi odgovorni v s.p.-jih, mikro in malih organizacijah ter vsi, ki upravljajo blagovne znamke.<\/em><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Ale\u0161 Aljan\u010di\u010d<\/span><\/p>\n

Adverso d.o.o.<\/span><\/p>\n

ales.aljancic@adverso.si<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vsaka organizacija je zgodba za sebe. Pa ima vsaka organizacija svojo \u00bbzgodbo\u00ab (nastopanja na trgu)? Jih ima mogo\u010de celo ve\u010d? Za organizacijo samo ali celo za posamezne blagovne znamke? Je to zgodba nas ali organizacije, ki jo vodimo? V primeru, da je zgodb ve\u010d, govorijo vse isto zgodbo? Tokrat bo vsebina prispevka o pomenu ene […]<\/p>\n","protected":false},"author":24,"featured_media":766,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[2],"tags":[23],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/280"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/24"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=280"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/280\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1180,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/280\/revisions\/1180"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/766"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=280"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=280"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ecg.si\/clanki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=280"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}