V stresu živi večina današnjih zahodnih ljudi. Mnogi se kar navadijo živeti v tem stanju, ne znajo se znebiti nenehnih slabih občutkov. Stres je norma, nekaj, kar je sestavni del vseh dni, tednov, mesecev, let…
Kot odrski človek in organizator velikih projektov ga poznam odlično! Z leti sem se tudi naučila, kaj storiti z njim. Vas zanima?
Če smo veliko v stresu, oziroma celo doživljamo napade tesnobe, anksioznosti ali panike, lahko svoje počutje bistveno izboljšamo z vsakodnevno dihalno telovadbo. Če jo boste izvajali pravilno, z njeno pomočjo zmanjšate napetost v sebi, postanete mirnejši in si sčasoma povrnete duševno ravnovesje. Metode krepitve pljuč in ponovne regulacije dihanja lahko pomagajo celo iz težkega depresivnega stanja.
Kaj je to “dihalna telovadba”, boste vprašali? Morda dodali, da se redno ukvarjate s športom in ste že predihani, ali pa, da vaje za boljši dih tako ali tako delate na tedenskih urah joge, ali pa preprosto odvrnete, da ozaveščanje dihanja in dihalne vaje niso za vas, ker niste tak tip človeka.
Imam nekaj pomembnih novic!
- Ruska dihalna telovadba je primerna za vsakogar. Gre za unikaten primer združitve lahke telovadbe (ki v 10-15 minutah brez potenja razgiba in “odkrči” celo telo) in ritmičnih, odrezavih, močnih, ponavljajočih se vdihov skozi nos, ki krepijo pljuča in vse dihalne mišice. Ne gre za jogo, ne gre za telovadbo, ne gre za počasno ozaveščanje dihanja. Je idealna vadba za sodobnega človeka, ki hoče z jasnimi navodili in v kratkem času priti do očitnega rezultata. Rezultat je zagotov in življenjsko pomemben: Povrne se refleksno polno ritmično dihanje.
- Vadbo za pljuča potrebujemo vsi. Z leti se vse bolj oddaljujemo od popolnega dihanja, ki ga imamo kot zdravi dojenčki. Razlogi za to so: psihološki stres (pri mnogih se prične že v otroštvu) – zaradi njega dih nenehno zadržujemo in dihamo plitko, preozka oblačila – držanje trebuha noter, nezdrave razvade, dolge ure sedenja – v pisarni, v avtu, na kavču… Poleg tega nam po 40. letu vse bolj slabijo mišice dihanja in se vse manj obnavljajo pljučne alveole. Dihanje slabi, kot slabijo ostali pomembni procesi v telesu. Tudi zelo vitalen in zdravo živeč starejši človek bo imel vsaj 40% manj pljučne kapacitete kot v mladosti.
- In zatorej: Večini odraslih ljudi je treba krepiti in vračati nezavedni-ritmični-globoki dihalni vzorec. Treba je pomagati obnovi pljučnih alveol in treba je krepiti dihalne mišice. Predstavljam si, da bi to moral biti del vsakdana, kot tuširanje ali umivanje zob.
O tem, kako nas slabo dihanje tudi hitreje stara, nam slabša imunski sistem in kako nam dobro dihanje lahko izboljša delovno učinkovitost, javni nastop, izgled in športne rezultate, bom pisala drugič. Danes pa naj bistvo mojega pisanja ostaja pri stresu.
Stres nas je pestil pred epidemijo in nas danes pesti še bolj, zaradi negotovosti in vprašanj, v kaj se ta svet spreminja. Morda zdaj še težje obvladujemo družinske obveznosti, morda škripa v partnerski zvezi, morda se pojavljajo poslovne in finančne težave, morda peša zdravje. Za nameček smo še precej oropani številnih trenutkov doživljanja sreče (pristnih ali nepristnih) in običajnih načinov preganjanja stresa – potovanj, kulturnih dogodkov, zabav, nakupovanj, preživljamo manj časa s prijatelji. Veliko smo sami s seboj. V stresu.
Kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih in letih, ne ve nihče. Eno pa vem – bolje se bo imel tisti, ki se bo znal dobro in hitro prilagajati. Poslovno in zasebno. To je lažje, če se sami počutimo dobro. Zagotovo je, da se lahko imamo vsak dan bolje, lažje najdemo rešitve in nove ideje, hitreje razmišljamo in imamo več energije za premagovanje ovir – če začnemo spet polno dihati.
Dihanje je najpomembnejša funkcija človeškega organizma, osnova za to, da smo živi.
Dihanje mora biti globoko, enakomerno, prave hitrosti, skozi nos.
In kaj se zgodi, oziroma dogaja z dihanjem v času psihološkega napora, stresa? Postane površno, hitro. Če ste v takem stanju pogosto, še toliko slabše za vas – takšno dihanje vam bo čisto prešlo v navado, samo še takega boste poznali. Celo ponoči.
Vaš organizem kljub temu, da dobro jeste, vseeno ne bo dobival dovolj “goriva” in pričeli se bodo problemi z zdravjem. Z izboljšanjem dihanja se lahko znebite:
- Nenehne utrujenosti
- Razdražljivosti
- Nespečnosti
- Občutka nemoči
- Pogostih glavobolov
- Okrepite svoj imunski sistem
- Odpravite ali omilite kronične ter preprečite pojav novih bolezni
Vse to in še več so namreč lahko posledice nepravilnega dihanja, ki ga izzovejo nenehne stresne situacije.
To tematiko je treba nasloviti z vso resnostjo in si poskušati povrniti ne samo duševno in fizično zdravje, ampak tudi radost za vsak nov dan, obilico energije, pozitivno razmišljanje.
Ko boste začeli spet dihati s polnim prsnim košem in s preponsko mišico, boste dobili novo moč za lažje prenašanje neugodnih dejavnikov in vplivov zunanjega okolja. Veliko bolj boste lahko obvladali svoja čustva v težkih situacijah, ostali mirni in se ne prepuščali paniki. Organizem bo spet dobival dovolj kisika, ne glede na psihični stres, glava pa bo ohranjala sposobnost logičnega razmišljanja.
Vse to vam govorim iz lastne izkušnje. Pred nekaj leti mi je intenzivna Ruska dihalna telovadba pomagala in me dvignila, ko sem bila čisto na tleh. Vrnila mi je zdravje, okrepila spanec in imunski sistem, me rešila anksioznosti in mi danes vsakič znova daje obilico energije za premagovanje dnevnih preprek.
V sivih in kratkih zimskih dneh je njena pomoč še toliko bolj dobrodošla!
Kot kažejo dolgoletne izkušnje različnih narodov, medicinskih raziskav in številnih avtorjev, redna dihalna vadba resnično pomaga pri spopadanju z vsakodnevnimi stresnimi situacijami. Vse funkcije v telesu bodo sčasoma spet pričele pravilno delati, opazno se bo izboljšalo razpoloženje, pomaga lahko celo pri borbi z odvečnimi kilogrami.
In zame najvažnejši podatek: kako preprosto je umestiti Dihalno telovadbo v svoj vsakdan. Potrebujemo le 1m2 in odprto okno. Deset minut po začetku vadbe se začne počutje človeka izboljševati – pojavi se smelost duha, lahkotnost celega telesa, dobra volja, pozitivno razpoloženje.
V minimalnem času – maksimalen učinek.
Manca Izmajlova