Uvod: Zakaj uslužnostno vodenje (t.i. servant leadership)?

V današnjem hitro spreminjajočem se (poslovnem) okolju, kjer tehnologija, globalizacija in digitalizacija oblikujejo našo realnost, je uporaba ustreznih stilov vodenja še veliko bolj pomembna kot kdaj koli prej. 

Klasični voditeljski (op.p. leadership) pristopi, ki temeljijo (zgolj) na hierarhiji, uporabi avtoritete in nadzora, pogosto ne uspejo (uspešno ali pa trajnostno) odgovoriti na (vedno večjo) kompleksnost sodobnih izzivov. 

Namesto tega se pojavlja potreba po (voditeljskem) pristopu, ki je bolj prilagodljiv, empatičen in usmerjen v ljudi – t.i. uslužnostno vodenje (op.p. servant leadership).

Uslužnostno vodenje postavlja voditelje v vlogo podporne sile, kjer je primarni cilj spodbujanje, podpiranje in razvoj (potencialov) članov ekipe, ki jo vodijo.

Takšen pristop ne samo da krepi posameznike, ampak ustvarja tudi takšno okolje, kjer se lahko še bolj intenzivno razvijajo inovacije in medsebojno sodelovanje, kot tudi spodbuja razvoj še bolj povezanih, raznolikih in vključujočih se (delovnih) okolij.

V času, ko so spremembe praktično edina stalnica, je agilnost in sposobnost odzivanja na potrebe ekipe in/ali okolja, ključnega pomena za uspešno trajnostno delovanje organizacij in posameznikov v njih.

To je še posebej pomembno tudi pri vodenju generacij Y in Z, ki iščejo smiselno delo in si želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju svojih kariernih poti. Te generacije cenijo avtentičnost, priložnosti za osebni razvoj in fleksibilnost, kar je povsem skladno z načeli služnostnega vodenja (več o tem si lahko preberete v našem aktualnem prispevku na to temo).

Drugi del (Kaj je uslužnostno vodenje -> na primeru): Živalska basen o vodenju – Delfin Dari

Na sredi velikega modrega oceana je živela večja skupina delfinov, ki so bili znani po svoji hitrosti in sposobnosti koordinacije med lovom. To skupino je vodil delfin z imenom Dari, ki je bil drugačen od drugih voditeljev morskega sveta. Namesto da bi svojim članom skupine samo ukazoval, je Dari pozorno poslušal potrebe svojih tovarišev in jim pomagal pri iskanju najboljših poti do uspeha.

Ko je v ocean priplavala nova vrsta rib, so se drugi morski voditelji trudili prilagoditi, toda Dari je kot pravi servant lider svojim delfinom dal prostor, da sami predlagajo rešitve. 

Spodbujal je njihovo ustvarjalno mišljenje in poudarjal, da je pomembno razumeti ne le lastne potrebe, ampak tudi potrebe drugih članov jate.

Sčasoma je njegova skupina delfinov postala najbolj uspešna pri lovu novih rib. Dari je vedel, da njegova vloga ni le vodenje skupine, ampak tudi podpora in razvoj vsakega člana, da doseže svoj polni potencial.

Nauki uslužnostnega voditeljstva:

  1. Poslušanje je ključno: vodja, ki zna empatično / zavzeto poslušati (in slišati), omogoča svojim sodelavcem, da se izražajo in prispevajo k skupnim oz. timskim ciljem.
  2. Spodbujanje inovacij: služnostno vodenje daje prostor za ustvarjalnost in inovativne pristope, kar je ključno v hitro spreminjajočem se okolju.
  3. Podpora posameznikom: uspeh tima je rezultat rasti in razvoja posameznikov znotraj njega.

Tretji del (KAKO ga razvijati?): Akcijska samorefleksija

Ko se poglabljamo v načela uslužnostnega vodenja, je pomembno, da razmislimo, kako jih lahko implementiramo v naš vsakdanjik. 

Naslednji trije postulati predstavljajo temeljna načela, katere predlagam, da jih vsak uslužnostni vodja upošteva in prenese v svojo dnevno voditeljsko prakso.

Ključni postulati uslužnostnega vodenja:

  1. Empatija in poslušanje: razumeti in biti pozoren na potrebe drugih. Voditelji – razvijmo sposobnost poslušanja in se postavimo v čevlje naših sodelavcev, da s tem ustvarimo oz. krepimo zaupanje in močnejše odnose v timu.
  2. Rast in razvoj: spodbujajmo osebni in poklicni razvoj članov naše ekipe. Pomagajmo svojim ekipam, da odkrijejo svoje (skrite) potenciale in razvijejo svoje talente, kar posledično povečuje celoten potencial organizacije.
  3. Delitev moči: spodbujajmo avtonomijo in sodelovanje ter soustvarjanje znotraj ekipe. Vodje – (raz)delite moč in odgovornost ter krepite sposobnost ekipe za sprejemanje odločitev in izboljšanje njihovega medsebojnega sodelovanja.

Samoreflektivna vprašanja

Za uspešno implementacijo služnostnega vodenja je ključno, da se v svojih različnih voditeljskih vlogah tudi redno samoreflektiramo in kritično povprašamo, kakšno dodano vrednost kot vodja ustvarjamo v svojem okolju?

Naslednja vprašanja nam lahko pomagajo pri oceni lastnega pristopa k vodenju:

  • Kako pogosto poslušam potrebe svojih sodelavcev in jih vključujem v svoje odločitve?
  • Na kakšen način spodbujam inovativno razmišljanje in nove pristope v svoji ekipi?
  • Kako lahko še izboljšam podporo svojim sodelavcem, da razvijejo (vse) svoje potenciale?

Razmišljanje o teh vprašanjih nam omogoča, da ne le prepoznamo svoje močne točke, ampak tudi priložnosti za razvoj in izboljšave. 

Uslužnostno vodenje je potovanje, ki pomeni stalno učenje in nenehno nadgrajevanje (tudi lastnih) potencialov.

Zaključne misli

Uslužnostno vodenje predstavlja pomemben prehod od tradicionalnih oblik vodenja k bolj humanističnim in trajnostnim voditeljskim pristopom. 

V času, ko so spremembe in izzivi vedno bolj redni del našega vsakdana, uslužnostno vodenje ponuja okvir, ki omogoča rast potenciala tako posameznikov kot celotnih organizacij. 

Prav tako se odlično ujema z vodstvenimi potrebami generacij Y in Z, ki cenijo smiselno delo, priložnosti za osebni razvoj in avtonomijo pri svojem delu.

Uslužnostno vodenje je zato ključni pristop za vsakogar, ki želi uspešno voditi v času vedno bolj dinamičnih poslovnih okolij in hkrati ustvarjati vključujoča, zavzeta, raznolika in podporna delovna oz. poslovna okolja.

Na koncu bi lahko rekli, da je bistvo uslužnostnega vodenja v ustvarjanju okolja, kjer se lahko vsak član ekipe počuti podprt in motiviran, da prispeva svoj maksimum ter s tem realizira svoje (neomejene) potenciale.

mag. Janez Žezlina

Potentialog

E: janez.zezlina@ecg.si