Ko algoritmi analizirajo, vodje pa odločajo

V zadnjih letih smo priča izjemno hitremu razvoju umetne inteligence.

Po podatkih globalnih raziskav (raziskava Deloitte: “The state of AI in Enterprises”) Deloitte v svojih analizah poudarja, da umetna inteligenca ne nadomešča vodij, temveč predvsem povečuje pomen človeških kompetenc, kot so presoja, sodelovanje in razumevanje konteksta.

Digitalna orodja danes analizirajo ogromne količine podatkov, prepoznavajo vzorce, pripravljajo napovedi in celo predlagajo možne poslovne odločitve.

Naloge, ki so bile še pred nekaj leti pomemben del rednega oz. standardnega nabora del oz. aktivnosti vodij – priprava analiz, pregled podatkov, oblikovanje poročil – danes vse pogosteje opravljajo (napredni) digitalni sistemi.

To za vse nas odpira zelo pomembno vprašanje oz. dilemo:

Kakšna je pravzaprav dandanes (prava) vloga oz. (dodana) vrednost vodje v času sobivanja umetne inteligence?

Odgovor ni tako dramatičen, kot se včasih sliši :))).

Umetna inteligenca vodij ne nadomešča.

Spreminja pa način, kako vodje delajo.

Umetna inteligenca kot “drugi možgani” vodij

Če nekoliko poenostavimo, lahko umetno inteligenco razumemo kot neke vrste drugi oz. vzporedni analitični sistem v organizaciji.

Algoritmi lahko:

analizirajo velike količine podatkov,
prepoznavajo trende,
pripravijo različne scenarije razvoja
in predlagajo možne odločitve oz. vsaj pripravijo podlage za kasnejše čim boljše odločitve na tej osnovi.

V tem smislu umetna inteligenca postaja analitični partner vodij.

Toda pomembna razlika ostaja:

Algoritmi analizirajo.
Vodje interpretirajo.

Algoritmi predlagajo.
Vodje odločajo.

In prav v tem prostoru interpretacije postaja voditeljska vloga še pomembnejša. O tem sem pred časom pisal tudi za Svet kapitala na temo algoritmov in androritmov.

Od analize k presoji

V preteklosti so vodje pogosto veliko časa namenjali:

zbiranju informacij,
analizi podatkov,
pripravi poročil.

Danes ta del našega vodstvenega dela in nalog vse pogosteje prevzemajo digitalni sistemi.

To pa pomeni, da se težišče voditeljstva premika drugam (oz. bi se vsaj zdravorazumsko moralo premakniti drugam :)))

Vodje prihodnosti bodo manj časa namenjali analizi, več časa pa:

razumevanju konteksta,
interpretaciji informacij,
povezovanju različnih perspektiv,
in sprejemanju odločitev v kompleksnih situacijah.

Odločanje v organizacijah postaja vse bolj hkratna in sinergična kombinacija algoritmov in (zdravorazumske) človeške presoje.

Več tehnologije – zakaj ne ob tem tudi več človeškosti?

Paradoks razvoja umetne inteligence je zanimiv.

Bolj ko organizacije uvajajo (napredna) digitalna orodja oz. tehnologije, bolj postajajo pomembne človeške kompetence vodij (t.i. androritmi).

Tehnologija nam lahko pomaga pri sistematični, natančni in hitri analizi (velike količine) podatkov, ne more pa nadomestiti (op.p. vsaj zaenkrat, čeprav sem se v zadnjem času naposlušal tudi pogovorov o čustveni umetni inteligenci :)):

razumevanja ljudi,
gradnje zaupanja v timu,
razvoja potenciala sodelavcev,
reševanja konfliktov,
in usklajevanja različnih interesov v organizaciji.

Vodje, ki bodo v prihodnosti uspešni, bodo tisti, ki bodo znali združevati: analitične zmogljivosti tehnologije
in razumevanje človeške dinamike.

Novo ravnovesje odločanja

Ko umetna inteligenca pripravlja scenarije in analize, se lahko zgodi še ena pomembna sprememba.

Vodje se takrat zelo naravno in pogosto lahko znajdejo v situaciji, kjer imajo na voljo več informacij kot kadarkoli prej.

Paradoks pa je, da več podatkov pogosto pomeni tudi več kompleksnosti.

Zato postajajo ključne kompetence sodobnih vodij:

postavljanje pravih vprašanj,
kritično vrednotenje priporočil sistemov,
in sposobnost sprejemanja odločitev tudi takrat, ko popolne gotovosti ni.

Umetna inteligenca lahko poveča kakovost informacij.

Odgovornost za odločitev pa ostaja na strani človeka (op.p. kaj se lahko pri tem naučimo iz strateške igre šaha – pišem v tem zimzelenem članku: Kraljevsko odločanje).

Kaj to pomeni za vodje danes oz. kaj to pomeni za jutri?

Če povzamem – > bi lahko rekli, da razvoj umetne inteligence spreminja predvsem naslednje tri pomembne vidike voditeljstva.

1. Manj analize, več interpretacije

Vodje bodo vedno bolj delovali kot interpretatorji informacij in povezovalci različnih pogledov.

2. Manj operativnega dela, več razvoja ljudi in naših neizmernih potencialov

Tehnologija lahko razbremeni vodje rutinskih nalog, kar odpira prostor za:

coaching in razvoj potencialov naših članov ekipe (t.i. human centered leadership oz. vodenje usmerjeno v ljudi),
mentorstvo ter prenos znanja/izkušenj/vrednot na sodelavce,
gradnjo kulture zaupanja, medsebojnega spoštovanja & sodelovanja.

3. Manj nadzora, več konteksta

V svetu kompleksnih informacij postaja ena ključnih nalog vodij ustvarjanje smisla in orientacije za svoje ekipe – in pri tem lahko govorimo o Sinekovem “START with WHY” oz. voditeljstvu 3.0, ki spodbuja naslednje elemente notranje motivacije: SMISEL – AVTONOMIJO – MOJSTRSTVO in NAPREDEK.

Več o razvoju voditeljstva od odgovornosti do zrelosti si lahko preberete v naši seriji člankov na te teme.

Končna sinteza

Razvoj umetne inteligence ne spreminja le načina dela naših sodelavcev.

Spreminja tudi naravo voditeljstva in razvoja človeškega potenciala.

Vodje prihodnosti ne bodo tisti, ki bodo imeli največ informacij.
Informacij bo vedno več.

Uspešni bodo tisti, ki bodo znali:

povezovati podatke in osmisliti kontekst,
združevati tehnologijo in človeškost (op.p. pokombinirati algoritme z androritmi)
ter sprejemati odločitve, ki upoštevajo širšo sliko organizacije.