Napisala: Roman Klarič & Janez Žezlina

Kako ustvarjati več dodane vrednosti z manj napora -> od pridnosti k umnosti

Pred kratkim sva na delavnici z vodji iz proizvodnega podjetja odprla temo učinkovitosti, produktivnosti in hkratne (pre)obremenjenosti.


Eden od njih je ob vprašanju, kako jim uspeva ohranjati fokus, tiho pripomnil:

“Na koncu dneva sem utrujen, vse sem postoril — a včasih se vprašam, če je bilo res pomembno.”

V sobi je zavladala tišina. To je bil tisti trenutek, ko vsi vemo, da se dotaknemo resnice, ki jo večina občuti – delamo več kot kadarkoli, a ne nujno pametneje.


In prav tu se začne razmislek o prehodu od pridnosti k več umnosti – o spremembi miselnosti iz »več dela« v »več vrednosti«.

Zakaj ta tema zadeva vsakega vodjo?

Učinkovitost dela je temelj organizacijske uspešnosti.

Gre za to, kako organizacija upravlja čas, vire in prioritete, in kako spodbuja zavzetost svojih ljudi pri doseganju skupnih ciljev.

Na ravni notranjega potenciala organizacije učinkovitost odraža skladnost med strukturo, načinom vodenja in kulturo organizacije.

Ko so procesi urejeni in podprti z realnimi cilji, vodje pa z zgledom ustvarjajo kulturo jasnih prioritet in sodelovanja, učinkovitost postane naravna posledica dobre organizacijske usklajenosti, timi pa delujejo z več dodane vrednosti (več o tem tudi tu 🔗: Pet tihih sovražnikov timske učinkovitosti in kako jih premagati).

Toda praksa kaže, da je resnična učinkovitost nekaj več kot le “dobro delo”.

Gre za ravnotežje med količino in kakovostjo, med naporom in smislom – in tu se skriva ključen izziv sodobnih organizacij.

Zato resnična učinkovitost ni več vprašanje truda, temveč zavedanja – kdaj, zakaj in kako je delo resnično smiselno.

Od pridnega k umnemu delovanju

Če smo nekoč merili uspeh predvsem po številu opravljenih nalog ali količini vloženega truda, današnji čas zahteva drugačen pristop.


Umno delovanje pomeni delati tisto, kar ima resnično (dodano) vrednost (za vašo stranko, eksterno in/ali interno) – tisto, kar prinaša napredek, ne le (delovno) zasedenost (in reakcijo na potrebe oz. zahteve).

V spodnji primerjavi (🔗: prirejeno po članku »Od pridnosti k umnosti«) je lepo vidno, kako se miselnost preusmeri:

PRIDNO DELOVANJEUMNO DELOVANJE
Usmerjenost v količino in število nalogUsmerjenost v kakovost in prioritete
Delamo “na moč” in kurimo energijoDelamo vitko in premišljeno – kar prinaša dodano vrednost
Fokus na pravilnost postopkovFokus na prave stvari, ki prinašajo učinek
Gašenje požarovPreventivno delovanje in sistematika
Bojimo se napakUčimo se iz napak in jih pretvarjamo v izboljšave
Delujemo tradicionalno, po ustaljenih vzorcihDelujemo agilno, s kulturo izboljšav in opolnomočenja

🧩 Prehod od pridnosti k umnosti ni stvar večje hitrosti, temveč večje zavesti o tem, kaj ima resnično pomen.

Razlagalni okvir: Od učinkovitosti k uspešnosti

V poslovnem svetu pogosto zamenjujemo učinkovitost (op.p. angleško: efficiency) in uspešnost (op.p. angleško: effectiveness), čeprav pomenita dve precej različni dimenziji delovanja:

PojemKaj pomeniOsredotočenostKljučno vprašanje
Učinkovitost (Efficiency)Delati pravilno, z najmanj viri in v čim krajšem časuProcesi, sredstva, hitrostAli to delamo pravilno?
Uspešnost (Effectiveness)Delati prave stvari, ki ustvarjajo resnično vrednostCilji, učinki, smiselAli delamo prave stvari?

Ko voditelj razume razliko med njima, lahko združi oboje – izvaja prave stvari na pravi način.


To imenujemo produktivnost, ki pomeni sinergijo učinkovitosti in uspešnosti:

🧭 Prava produktivnost = Učinkovitost × Uspešnost.

Sodobno voditeljstvo torej ne meri več samo usmeritev v stalno povečevanje hitrosti dela, temveč predvsem (v) njegovo višjo vrednost in doseganje namena.


Resnično učinkoviti (in uspešni) voditelji niso tisti, ki naredijo največ – temveč tisti, ki naredijo najbolj smiselno oz. z največ dodane vrednosti za svoje deležnike, eksterne in/ali interne :)))

Kako ustvarjati več dodane vrednosti v praksi

Za prehod od pridnosti k umnosti ni dovolj le reorganizacija dela, temveč sprememba miselnosti in delovnih navad.

Učinkovito delo torej ni delo z več urami, temveč delo z več smiselno porabljenega časa.

Kar pomeni tudi, da naj redno spremljanje učinkovitosti in refleksija procesov postaneta del naše kulture nenehnega izboljševanja.


Tu je nekaj preprostih, a zelo učinkovitih voditeljskih praks, ki jih lahko uporabite v ta namen:

1. Redno si postavljaj vprašanje “zakaj to delamo” – vsak proces naj ima jasno povezavo z dodano vrednostjo.

2. Uvedi kratke refleksivne pavze – namesto dodatnih sestankov 10 minut tedenskega premisleka o tem, kaj je imelo največ učinka.

3. Spodbujaj kulturo učenja iz napak – vsaka napaka naj postane vir izboljšave, ne krivde.

4. Standardiziraj tisto, kar deluje, in osvobodi čas za inovacije.

5. Meri vrednost, ne le količine – manj KPI-jev in več smisla.

Zaključek

V svetu, kjer so koledarji prepolni, a učinek pogosto najmanj zameglen, je resnično vprašanje voditelja lahko povsem preprosto:

Ali delam prave stvari – in jih delam na pravi način?

Odgovor na to vprašanje določa razliko med “pridnim” in “umnim” delovanjem.


Tam, kjer se učinkovitost in uspešnost združita, se rodi prava 🔗: organizacijska produktivnost – tista, ki ne ustvarja le rezultatov, temveč tudi trajno energijo in smisel.

Roman Klarič & mag. Janez Žezlina

Potencialoga

E: roman.klaric@resultant.si

E: janez.zezlina@ecg.si