Bolečina v hrbtu, tako močna, da sem se v postelji komaj prevalil na bok. Za to sem potreboval deset, petnajst minut. Res počasi sem se spustil na tla in po vseh štirih privlekel do stranišča. Tam me je čakala nemogoča naloga, šlo je za borbo med bolečino v hrbtu in naraščajočim pritiskom v mehurju…..
Kako je to mogoče, da sem se jaz, športnik, ki se podi za žogo, kolesari in teče, čez noč spremenil v kobacajočega odraslega. Bil sem nemočen, obupan…Je bil kriv napačen gib pri igranju odbojke prejšnji dan? Danes vem, da je bilo več kot le to.
Proces je bil precej daljši in ne zgolj posledica napačnega giba, temveč skupek prilagoditev telesa na moje dosedanje življenje. A pripeljal me je do AEQ metode, s pomočjo katere sem stopil na novo pot učenja in se še nisem ustavil.
Prav ta metoda mi je pomagala razumeti, zakaj pride do neučinkovitosti in nereda pri daljšanju in krajšanju mišic, ki sodelujejo pri gibanju, temu rečemo senzorno motorična amnezija (v nadaljevanju SMA) ali čutno gibalna amnezija. Metoda mi je hkrati omogočila spoznati, kako pomembno SMA vpliva na vse vidike našega življenja. Spoznal sem, kako psihično stanje vpliva na telo in obratno, kako telo vpliva na psihično stanje.
Izboljšal sem občutenje in prepoznavanje stanja, v katerem se nahajam. To mi omogoča postopno spreminjati moje vedenje na način, da je to zame primernejše. Vse skupaj ima pomemben vpliv tako na psihično kot fizično zdravje, tudi na imunski sistem. Če poizkusim povedati enostavneje, učim se prepoznati, kdaj je moj stresni odziv primeren ali neprimeren situaciji, v kateri se nahajam ter prilagoditi svoje vedenje. Hkrati pa povečujem sposobnost sprostitve, ko stresna situacija mine.
Prav nesposobnost prepoznavanja lastnega stanja razumem kot največjo težavo, da danes večina ljudi ne zazna potrebe po sprostitvi. Hkrati se tudi ne znajo ali nočejo sprostiti in ostanejo kronično ujeti v stresu in posledično pretirano napeti. Dolgoročno to vodi v kronične bolečine, utrujenost in tudi slabše delovanje imunskega sistema. Sposobnost sprostitve tudi pomembno vpliva na kvaliteto spanja in sposobnost regeneracije. Večina ljudi pa s pretiranim delom ali ukvarjanjem s športom doseže, da mišična napetost popusti zaradi izčrpanosti in to stanje zamenjujejo s sproščenostjo. A že zjutraj jih telo opozori, da so spet napeti. Hkrati nesposobnost sprostitve prepreči prepoznavanje stanja naših sodelavcev in partnerjev, oboje pa omejuje kreativnost in iskanje najprimernejših rešitev. Prav zato v metodi AEQ prepoznavam enega ključnih elementov tudi za uspešno delovanje v službi in ne zgolj kot pomoč pri odpravi osebnih stanj.
Kako na nas vpliva SMA?
V odraslem obdobju se nam zaradi izgube urejenosti zmanjšuje kompleksnost gibanja. Postajamo okorni, trdi, gibanje je naporno. Vse kot posledica zmanjšanega občutenja lastnega telesa in nadzora nad njim. Tako nekaterih mišic sploh ne čutimo več in se posledično ne zavedamo, da so stalno skrčene. Spet drugih ne znamo več uporabiti. Vedno več dela prevzema manj mišic, ki so bolj obremenjene. Spet druge zaradi stalne napetosti po nepotrebnem porabljajo energijo. S tem je delovanje telesa neučinkovito.
Ravno nasprotno smo v fazi razvoja priča povečevanju urejenosti našega gibanja, ki vključuje krajšanje in daljšanje mišic. To predstavlja enega od temeljev povečevanja kompleksnosti našega sistema v fazi razvoja. Kot otroci gibe izvajamo, ko smo nanje pripravljeni. Pri tem nas vodi radovednost in postopno povečevanje znanja. Nikoli pri tem ne pretiravamo, bolečini se izognemo. Za učenje imamo dovolj časa in energije. Postopoma povečujemo kompleksnost in notranjo urejenost svojega sistema – some.
Na tem mestu sem doživel pomemben aha moment. Metoda AEQ mi je pomagala spoznati in doumeti, zakaj se odpovemo energijsko učinkovitemu gibanju in višji kompleksnosti delovanja sistema ter zakaj razvijemo energijsko bolj potratno in manj učinkovito gibanje. SMA na nas vpliva pomembneje, kot si mislimo. Ne omejuje zgolj našega gibanja, omejuje naše vedenje in sposobnost učinkovitega urejanja naših odnosov. Do prvih prilagoditvenih odzivov prihaja že v fazi odraščanja in ti postopoma privedejo do senzorno motorne amnezije. Kot otroci smo primorani svoje vedenje prilagoditi okolju, v katerem odraščamo. Najprej prilagodimo dihanje, sledi senzorna amnezija, ko delu ali celi paleti občutkov iz telesa preprečimo, da pridejo do naše zavesti, pa tudi da se izrazijo skozi pogled, govor ali gibe. Ali pa preprečimo, da zunanje okolje pretirano vpliva na nas. Najprej torej čutimo manj, kar dosežemo s povečanim tonusom mišic. Ker in ko to dovolj velikokrat ponovimo, pride še do motornega dela amnezije. Mišice ostanejo stalno napete, ne znamo jih več primerno sprostiti. Postopoma preidemo v neizogiben proces zmanjševanja kompleksnosti in povečevanja neurejenosti sistema – entropijo ali staranje.
Neučinkovitost moramo razumeti v najširšem pomenu besede. Tako kot slabše prepoznamo lastno stanje, težko ocenimo tudi v kakšnem stanju so ljudje, s katerimi želimo skupaj doseči cilje. Ne mislim zgolj na počutje, slabo ocenimo ali je bila naloga pravilno razumljena, ali stremimo k istemu cilju, ali zaznamo, če smo z ekipo v flowu ali smo v krču. Torej SMA je prisotna tudi v družbi, ekipi, družini. Njena odprava na osebni ravni, pomembno izboljša stanje na vseh področjih življenja.
Energija, pozornost in odnos do časa
Tako »prilagojeni« smo idealni za izzive današnjega časa. To da ne ne čutimo telesa nam pomaga slediti hitremu tempu življenja in nam hkrati preprečuje izražanje močnejših čustev, ki v današnjem svetu niso zaželena. Vse to nas še močneje pahne v entropijo. Hkrati ima večina povsem napačen odnos do telesa in bolečine. Telo jemljejo le še kot eno od naprav za doseganje cilja in bolečino, kot nekaj nepotrebnega. Bolečina nas zgolj omejuje pri doseganju ciljev in telo bi najraje zaupamo »mehaniku«, ki bo težave odpravil namesto nas. S pomočjo AEQ metode spoznamo, zakaj moramo pri spreminjanju odnosa do sebe aktivno sodelovati in spremembe izvesti sami. Sicer se bolečine zgolj selijo po telesu.
Neglede na neizprosnost entropije, kar za nas pomeni procesa staranje, je pomembno razumeti, da na ta proces lahko vplivamo – lahko ga upočasnimo. To dosežemo z vlaganjem energije v proces učenja, s katerim povečujemo in ohranjamo kompleksnost in urejenost našega delovanja. Ob tem se moramo zavedati, da je količina energije omejena. Prvič za vedno kompleksnejše sisteme, ki delujejo urejeno, potrebujemo več energije (svet potrebuje vedno več energije). Na drugi strani imamo s staranjem na voljo vedno manj energije. Trenutno živimo v obdobju in v delu sveta, kjer je na voljo dovolj energije. Tako vnos te pri prehranjevanju, kot širša poraba energije v družbi, sta se v zadnjih letih zelo povečali. Če bi šla vsa ta energija zgolj v povečevanje učinkovitosti in kompleksnosti sistema bi bilo odlično. Tako pa energijo uporabljamo neučinkovito, nenadzorovano. Delamo preveč stvari naenkrat in smo neučinkoviti.
Hkrati moramo razumeti, da imamo za učenje omejeno časa in pozornosti. Prav nerealen odnos do časa je razlog, da nam pozornost zaradi naglice pada in napake so pogostejše, odpravljamo jih sami ali nekdo drug za nas. Delo se tako podvaja. Hitro se premikamo/gibamo, veliko potujemo – tu porabimo obilico časa in energije. Delujemo v nasprotju s sabo, v nasprotju s svojim telesom. To nas vodi v vse manjši izkoristek, hitrejšo obrabo in bolečine. Ob vsej naglici dogajanja okrog nas in posledično v nas samih porabimo veliko energije že za samo vzdrževanje pozornosti. Energijo pa porabimo neučinkovito, s premalo pozornosti in zavedanja samega sebe, svojega telesa, počutja, vrednotenja kvalitete svojih odločitev.
Postanimo učinkovitejši in uredimo svoje življenje
Če želimo biti pri povečevanju urejenosti svojega sistema učinkoviti, moramo najprej svoje telo, svoj um, sebe spoštovati. Brez tega bomo imeli negativen pristop in učinek našega dela ne bo primeren. Poleg tega moramo spoštovati in upoštevati razmerje med vloženo energijo, časom in pozornostjo. Te tri so med sabo soodvisne. Več časa, ko namenimo aktivnosti in več pozornosti, manj energije bomo porabili. Razumeti moramo, da za razliko od zavesti, telo deluje v realnem času. Spremenjen odnos do telesa nam pomaga razumeti, da je napetost v telesu odraz stanja nekje drugje v somi, bodisi prilagoditve čustvenih odzivov.
Seveda je zelo vabljivo stopiti po poti, ki nam bo povrnila mehkobo gibanja in hkrati pomagala pri osebni rasti in povečevanju čustvene zrelosti. AEQ metoda nam za razliko od drugih, ne zgolj somatskih pristopov, pomaga ne samo pri odpravi SMA in povečanju učinkovitosti sistema, temveč nas uči tudi, kako učinkoviteje vplivati na okolje, ohraniti svoje interese ter poskrbeti zase – uči nas kako povečati čustveno zrelost.
Učenje AEQ metode nam s pomočjo zmanjšanja senzorno motorne amnezije omogoči povečati zavedanje vedenja in omogoči njegovo spremembo (odnosi, čustvena zrelost, dihanje, ipd.). Da je to mogoče odpraviti in privede do pravih rezultatov, v procesu spoznamo, kako SMA vpliva na naše vedenje ter zakaj smo SMA in vedenje razvili. Razlika je zelo pomembna, saj je proces aktiven in zahteva našo vključenost in razumevanje. Zato pa rezultati zagotavljajo trajnejšo spremembo stanja in omogočajo rast in napredek.
Zakaj je AEQ pristop pomemben za vsakega izmed nas, še posebej za moderno voditeljstvo
Metoda AEQ nam omogoči bolje in predvsem pravilneje prepoznati, do česa čutimo odpor in ali je ta rekcija upravičena. Potem se odločimo in začnemo naše odzive na novo učiti. Ker se bolje poznamo, znamo bolje napovedati oziroma pričakovati, kako se bomo v določenih situacijah odzvali, to pa nam omogoči, da se nanje pripravimo. Tako lahko reagiramo bolj čustveno zrelo, saj najdemo in uporabimo primernejše rešitve in odgovore. Odreagiramo situaciji primerneje in na način, ki nam olajša delovanje.
Od novodobnih voditeljev se pričakujeta kreativnost, inovativnost ter empatija in prožnost. To pa je možno le ob sposobnosti primerne sprostitve telesa. Pretirana zakrčenost ima namreč za posledico senzorno amnezijo. V takem stanju težko občutimo sebe in druge.
Žal je v menedžerskem svetu močno prisotna sposobnost ne čutiti, saj omogoča prekomerno delo in utišanje notranjega glasu ob pogostih konfliktih vrednot. Pogosto je tako stanje celo zaželeno, a vodi v kronične bolečine, nespečnost, depresije in izgorelost, če naštejem le nekaj najpogostejših stanj, ki so vedno pogosteje prisotna pri vodstvenih delavcih.
Pogosto se vse skrči le še na ozek pogled »Cilj je poslovni rezultat« – zato je prvi del zaključne misli iz ene zadnjih objav ECG »Kakovost voditeljstva se ne bi smela meriti samo preko rezultatov, ki jih ustvarja podjetje« pomembnejši, kot si mislimo.
Izzivi, ki so pred nami bodo terjali še hitrejše prilagajanje spremembam. Rad izpostavim primerjavo, kako so še v prejšnjem stoletju imela podjetja razvojne cikle za nove produkte in storitve dolge več desetletji. V povprečju je bila življenjska doba produktov dolga 75 let. Po letu 1990 se je to občutno skrajšalo na 15 let in v zadnjem obdobju že na 7 let. S tem da so se razvojni cikli (potreba po prilagoditvi produktov) od leta 2018 s štirih let do leta 2020 skrajšali že na 2-3 leta. [Dr. Nadya Zhexembayeva, »Stop Calling it Innovation«, Youtube: The Innovation Cafe, 2021]
Trend povečevanja hitrosti je jasen in vpliva na vsa podjetja, saj ta delujejo v konkurenčnem okolju. Zato sem mnenja, da je v tem obdobju za vsakega od nas pomembno, da se uči, kako povečati sposobnost prilagajanja. Menedžer mora znati, tako kot vrhunski športnik, preklopili med stanjem, ko napne oziroma skrči mišice, ko to situacija od njega zahteva, a jih zna tudi primerno sprostiti, ko to od njega zahteva povsem druga situacija. To se da lepo doseči z učenjem in uporabo AEQ metode. Omogoča nam povečati sposobnost sprostitve, ta nam omogoči iskanje primernejših rešitev in odgovorov na izzive, ki se včasih pojavijo kar tako, čez noč.
Gorazd Ažman
Učenec AEQ metode 3. stopnje 3/5, Učitelj AEQ metode 2. stopnje in Učitelj AEQ dihanja 1. stopnje