ZAKAJ BI LAHKO BILA UPORABA NEVROZNANOSTI V VODENJU DOBRODOŠLA?

Živimo verjetno v najbolj transformacijskem času v človeški zgodovini. Prihodnost je videti izjemno zahtevna in dinamična, z motnjami (t.i. disruption) v vsem in vsepovsod kot “novim normalnim”.

V današnjem svetu turbolentnega poslovanja se spopadamo z vedno večjimi izzivi, ki zahtevajo inovativne in učinkovite rešitve. Znanje nevroznanosti lahko voditeljem pomaga bolje razumeti, kako delujejo možgani in kako se odločitve sprejemajo na ravni posameznika in skupine. To jim lahko pomaga pri razvoju boljših strategij, komunikaciji s sodelavci in pri ustvarjanju bolj produktivnega delovnega okolja.

Poleg tega lahko poznavanje nevroznanosti pomaga voditeljem pri upravljanju stresa in pritiskov, ki so pogosto povezani z vodenjem in upravljanjem podjetja. Razumevanje, kako stres in spremembe vplivajo na možgane in telo ter kako lahko stres oz. spremembe obvladujemo, lahko voditeljem pomaga pri ohranjanju svojega zdravja in pri delovanju na optimalni ravni.

Nenazadnje pa lahko poznavanje nevroznanosti pomaga voditeljem pri razvijanju boljšega razumevanja svojih strank in kupcev. Razumevanje, kako možgani obdelujejo informacije in kako se odzivajo na različne dražljaje, lahko voditeljem pomaga pri oblikovanju boljših marketinških kampanj, prilagajanju izdelkov in storitev ter povečanju zadovoljstva strank.

Da bi kot voditeljski uspeli pri tej zahtevni nalogi, se bomo morali zelo potruditi, da bomo še bolje spoznali svoj operacijski sistem.

KAJ SPLOH JE NEVROVODENJE?

Nevrovoditelj naj bi zelo dobro poznal delovanje človeških možganov, da bi lahko razumel vedenje in specifične potrebe, želje in razmišljanja svojih sodelavcev.

Pojem je leta 2006 prvič opredelil David Rock, raziskovalec s področja upravljanja človeških virov. Predpostavka, na kateri temelji nevrovodenje, je, da je sodoben človek sposoben učenja in spreminjanja. Definiramo ga kot ustvarjanje delovnega okolja, ki stimulira in ustrezno zadovoljuje ključne osnovne potrebe človeških možganov.

To pa tudi pomeni, da bodo uspešni posamezniki in voditelji sedanjosti in prihodnosti tisti, ki bodo zelo dobro poznali specifike vsakega posameznika, kako le-ta razmišlja in deluje, kakšne so njegove potrebe, ki bodo znali razvijati timsko delo in odpravljati silosni/enosmerni način razmišljanja, graditi zavzete ekipe (raznovrstnih posameznikov v njih) in v sebi združevati tudi vlogo trenerja in coacha.

KAKO NAM PRI TEM LAHKO POMAGA NEVROZNANOST?

V zadnjih dveh desetletjih so znanstveniki pridobili nov, bolj natančen vpogled v človeško naravo, delovanje naših možganov in vedenjske spremembe, tudi zaradi še večje integracije psihologije (študij človeškega duha in človeškega vedenja) in nevroznanosti (študij anatomije in fiziologije možganov).

Posledice teh novih raziskav so še posebej pomembne za voditelje v organizacijah. Zdaj je jasno, da človeško vedenje na delovnem mestu pogosto ne deluje tako, kot mnogi menijo, da deluje. To pa voditeljem tudi lahko pomaga razložiti, zakaj so številna vodstvena prizadevanja in pobude za organizacijske spremembe v organizacijah neslavno propadle.

To seveda še ne pomeni, da je upravljanje sprememb znanost. V njej je še vedno predvsem veliko umetnosti in obrti, vendar pa se lahko na osnovi ugotovitev nevroznanosti sedaj bistveno uspešneje odločamo o uporabi določenih strategij za organizacijske spremembe oz. razvoj.

PRAKTIČNE USMERITVE?

V nadaljevanju navajam pet dodatnih praktičnih usmeritev, ki jih lahko voditelji uporabite v svojem delu na podlagi spoznanj iz nevroznanosti:

  1. Razvijanje empatije: razumevanje, kako se odločitve sprejemajo in kako delujejo možgani, lahko voditeljem pomaga razviti boljšo empatijo do svojih sodelavcev in strank. Razvijanje empatije lahko pomaga pri razvoju boljšega razumevanja potreb in želja sodelavcev ter strank, kar lahko vodi do boljših odnosov in s tem izboljšanja uspešnosti podjetja.
  2. Ustvarjanje pozitivne delovne kulture: pozitivna delovna kultura lahko vpliva na dobro počutje sodelavcev in s tem tudi na produktivnost. Razumevanje, kako možgani obdelujejo informacije in kako se odzivajo na dražljaje, lahko voditeljem pomaga pri oblikovanju okolja, ki spodbuja pozitivne občutke in s tem izboljšuje delovno klimo.
  3. Izogibanje odločitvam na podlagi avtopilota: možgani se pogosto odzovejo na podlagi avtopilota, kar lahko vodi do tega, da voditelji sprejemajo odločitve brez premisleka. Razumevanje, kako delujejo možgani, lahko voditeljem pomaga, da se zavedajo tega in se izognejo odločitvam na bazi avtopilota. Namesto tega lahko uporabijo različne tehnike, ki jim pomagajo pri sprejemanju bolj premišljenih odločitev.
  4. Razvijanje sposobnosti spoprijemanja s stresom: stres je lahko eden od največjih izzivov za voditelje in lahko negativno vpliva na delovanje podjetja. Razumevanje, kako stres vpliva na možgane in telo, lahko voditeljem pomaga razviti boljše strategije za obvladovanje stresa. Na ta način lahko zmanjšajo negativne učinke stresa na svoje zdravje in produktivnost.
  5. Uporaba pozitivne motivacije: razumevanje, kako možgani obdelujejo informacije in kako se odzivajo na različne dražljaje, lahko voditeljem pomaga pri uporabi pozitivne motivacije za svoje sodelavce. Pozitivna motivacija lahko pripomore k boljšemu sodelovanju in k izboljšanju produktivnosti. Voditelji lahko uporabijo različne tehnike, ki bodo sodelavcem pomagale pri doseganju zastavljenih ciljev in s tem izboljšanju uspešnosti podjetja.

ALI PA ČLOVEK SPLOH DELUJE ZAVESTNO?

Obstajajo številne raziskave, ki se ukvarjajo z raziskovanjem povezave med biologijo in človeškim vedenjem. Te raziskave kažejo, da so biološki dejavniki, kot so hormoni in nevrotransmiterji, pomembni pri oblikovanju našega vedenja in odločitev, ki jih sprejemamo.

Na primer, nevroznanstveniki so odkrili, da lahko hormoni, kot so kortizol, testosteron, estrogen in oksitocin, vplivajo na naše odločitve in vedenje.

Raziskave so pokazale, da kortizol, hormon stresa, lahko vpliva na našo sposobnost sprejemanja odločitev in upravljanja s čustvi, medtem ko lahko testosteron vpliva na agresivnost in konkurenčnost. Prav tako so študije pokazale, da oksitocin lahko spodbuja zaupanje, medtem ko serotonin lahko vpliva na naše razpoloženje in boljše odzivanje na stres.


Poleg tega so nevroznanstveniki odkrili, da lahko različni nevrotransmiterji, kot so dopamin, GABA in serotonin, vplivajo na našo motivacijo, učenje in spomin ter na naše odločanje o tveganju in nagrajevanju. Raziskave so pokazale, da dopamin, na primer, spodbuja učenje in motivacijo, medtem ko GABA lahko zmanjšuje tesnobo in stres.


Vendar pa je pomembno upoštevati, da t.i. biologija oz. kemija ni edini dejavnik, ki vpliva na naše vedenje in odločitve. Drugi dejavniki, kot so kulturne vrednote, izkušnje, izobraževanje in okoljski dejavniki, imajo prav tako pomembno vlogo pri oblikovanju našega vedenja in odločitev.

BOLJŠE RAZUMEVANJE NAŠIH MOŽGANOV

En praktičen primer uporabe nevroznanosti je tudi ta, da vodja lahko bolje razume, kako različni sodelavci obdelujejo informacije in kako se odzivajo na različne situacije.

Na podlagi tega lahko vodja prilagodi svoj pristop in strategije za komunikacijo ter motivacijo sodelavcev.

Primer: če vodja ve, da ima sodelavec zelo natančen delovni slog in potrebuje podrobna navodila, lahko sodelavcu posreduje bolj natančna in podrobna navodila za izpolnitev naloge.

Vodja lahko uporabi nevroznanost tudi za boljše razumevanje, kako se sodelavci odzivajo na različne oblike komunikacije.

Primer: če vodja ve, da se nekateri sodelavci bolje odzivajo na vizualne informacije, lahko uporabi več vizualnih orodij, kot so infografike, slike in grafikoni, da bi bolj učinkovito komuniciral s temi sodelavci.

SPODBUJANJE MOTIVACIJE

Vodja lahko uporabi znanje iz nevroznanosti tudi za to, da prepozna, kaj sodelavce spodbuja in jih motivira.

Primer: vodja lahko ugotovi, da se določen sodelavec najbolje odziva na izzive in nove izzive. Vodja lahko poskuša spodbujati motivacijo tega sodelavca tako, da mu ponuja nove in izzivalne naloge ter priložnosti za rast in razvoj.

Vodja lahko uporabi izsledke iz nevroznanosti tudi za to, da spodbudi motivacijo in produktivnost sodelavcev.

Kako pri tem uporabiti DOPAMIN: vodja lahko uporabi koncept dopamina, ki je nevrotransmiter, ki se sprošča v možganih ob nagradi, da spodbudi sodelavce k učinkovitejšemu delu. Vodja lahko tako v delovanje organizacije vključi nagrade, ki bodo spodbudile sproščanje dopamina, kot so priznanja, pohvale ali nagrade za dosežke. Pri tem je pomembno tudi oz. predvsem, da se nagrade prilagodijo individualnim potrebam in željam sodelavcev, saj se lahko odzivi na nagrade razlikujejo med posamezniki.

Kako za to uporabiti OKSITOKCIN: vodja lahko uporabi koncept oksitocina, da spodbudi občutek zaupanja in povezanosti med sodelavci. Oksitocin je nevrotransmiter, ki je povezan s povezovanjem, zaupanjem in občutkom povezanosti z drugimi ljudmi.  Vodja lahko spodbuja ustvarjanje pozitivnih odnosov, dobre organizacijske klime in počutja ter še bolj konstruktivnega sodelovanja med sodelavci, kar spodbuja sproščanje oksitocina.

Kako s tem v zvezi uporabiti SEROTONIN: Serotonin je nevrotransmiter, ki se sprošča ob socialnem interakcijah in spodbuja občutek sreče in dobrega počutja. Vodja lahko uporabi koncept serotonina, da bi spodbudil sodelovanje in povezovanje med sodelavci. Primer: vodja lahko organizira skupinske dejavnosti, kot so pikniki, ekipne športne dejavnosti ali druženja po službi, da bi spodbudil sproščanje serotonina in občutek pripadnosti v skupnosti.

Kaj še dviguje nivo serotonina:

  • Pohvala in priznanje dosežkov: Kadar vodja pohvali in prizna dobro opravljeno delo svojih sodelavcev, lahko to prispeva k občutku zadovoljstva in zadovoljstva, kar lahko spodbuja višje ravni serotonina.
  • Zagotavljanje jasnosti in reda: Kadar vodja zagotovi jasna pričakovanja in red, lahko to pomaga zmanjšati stres in tesnobo pri sodelavcih, kar lahko vodi do povečanja ravni serotonina.
  • Sodelovanje in timsko delo: Kadar vodja spodbuja sodelovanje in timsko delo, lahko to prispeva k občutku povezanosti in pripadnosti, kar lahko spodbuja višje ravni serotonina.
  • Podpora in mentorstvo: Kadar vodja ponudi podporo in mentorstvo sodelavcem, lahko to prispeva k občutku varnosti in zaupanja, kar lahko spodbuja višje ravni serotonina.
  • Priložnosti za rast in razvoj: Kadar vodja ponudi sodelavcem priložnosti za rast in razvoj, lahko to prispeva k občutku samozavesti in zadovoljstva, kar lahko spodbuja višje ravni serotonina

Kako uporabiti NORADRENALIN: Noradrenalin se sprošča v možganih v situacijah, ki se dojemajo kot stresne ali ogrožajoče, kar sproži odziv “boj ali beg”.  Vodja lahko uporabi koncept noradrenalina, da bi svoje sodelavce pripravil na situacije, ki se dojemajo kot stresne ali izzivajoče.

Primer: vodja lahko spodbuja sodelavce k razvoju veščin upravljanja s stresom, kot so dihalne tehnike, meditacija in vizualizacija, da bi lahko bolj učinkovito odzivanje na stresne situacije.

Kako uporabiti nevrotransmiter GABA: Vodja lahko uporabi koncept GABA, da bi zmanjšal stres in izboljšal produktivnost sodelavcev. GABA je nevrotransmiter, ki je povezan s sproščanjem in zmanjševanjem tesnobe. Vodja lahko spodbuja ustvarjanje sproščujočega delovnega okolja, ki spodbuja sproščanje GABA, na primer z zagotavljanjem čistih in urejenih delovnih prostorov ter spodbujanjem različnih oblik sprostitve, kot so meditacija, globoko dihanje in vizualizacija.

Kako s tem v zvezi uporabiti KORTIZOL: kortizol je hormon stresa. Sproščanje kortizola povzročajo naslednje aktivnosti (kar pomeni, da je za vodje smiselno, da je takšnih aktivnosti v delovni praksi seveda čim manj, s čimer se sprošča tudi manj hormona stresa):

  • Prekomerna kontrola in nadzor: Če vodja preveč nadzoruje in nadzira svoje sodelavce, lahko to povzroči občutek nezaupanja in nelagodja, kar lahko privede do povečanja ravni kortizola.
  • Pomanjkanje jasnosti pri delu: Če vodja ne določi jasnih ciljev in pričakovanj, lahko to povzroči zmedo in negotovost pri sodelavcih, kar lahko prav tako privede do povečanja ravni kortizola.
  • Konflikti in slaba komunikacija: Če vodja ne reši konfliktov med sodelavci ali če nekomunicira na primeren način, lahko to povzroči stres in napetosti, kar lahko privede do povečanja ravni kortizola.
  • Neustrezna podpora in pomoč: Če vodja ne ponudi ustreznega nadzora, podpore in pomoči svojim sodelavcem, lahko to povzroči občutek preobremenjenosti in pomanjkanja samozavesti, kar lahko prav tako privede do povečanja ravni kortizola.
  • Pomanjkanje priznanja in motivacije: Če vodja ne prizna in ne motivira svojih sodelavcev, lahko to povzroči občutek pomanjkanja vrednosti in zmanjšanje motivacije, kar lahko privede do povečanja ravni kortizola.

IZZIVI IN TVEGANJA UPORABE

Na področju nevrovodenja se nakazujejo velika pričakovanja in obljube, vendar pa se ob tem pojavljajo tudi različne omejitve, pa tudi povsem upravičena vprašanja in pomisleki, ki bi si jih moral vsak kritični uporabnik novih pristopov in teorij vodenja zastaviti.

Splošna skrb je, da bi lahko bile raziskave nevroznanosti in nevrovodenja preveč »na lahko« sprejete.

Mnogi raziskovalci na primer trdijo, da ta nova disciplina (še) ne dosega vseh potrebnih metodoloških standardov kakovostne raziskave na področju organizacijskega vedenja oz. da (še) ni 100% relevantna za organizacijsko vedenje.

Skupaj gledano, lahko te pomisleke razdelimo v dve glavni kategoriji:

(1) metodološke napake in konceptualne/paradigmatske težave; ter

(2) etične pomisleke.

Več o tem tu.

ZA ZAKLJUČEK

Nevroznanost je dokazala, da možgani igrajo ključno vlogo pri našem vedenju, mislih in odločitvah.

S poznavanjem delovanja možganov lahko voditelji izboljšajo svoje spretnosti vodenja, razvijajo boljše odnose s sodelavci in strankami ter izboljšajo delovno klimo.

To lahko privede do povečane produktivnosti, boljših finančnih rezultatov in večjega zadovoljstva sodelavcev.

Povedano drugače, uporaba nevroznanosti pri vodenju je naložba, ki se lahko izplača v obliki boljše uspešnosti podjetja.

V raziskavi, ki jo je opravil Harvard Business Review, so ugotovili, da so voditelji, ki so razumeli delovanje možganov, dosegli 5-10% večjo produktivnost in 10-20% višjo prodajo v primerjavi z voditelji, ki niso uporabljali nevroznanosti pri vodenju.

Z drugimi besedami, uporaba nevroznanosti ni le modna muha, temveč lahko prinese resnične koristi za organizacije, ki si prizadevajo za uspeh v dinamičnem poslovnem okolju.

Ali kot pravi dr. David Rock:

Uporaba nevroznanosti pri vodenju lahko pomaga voditeljem, da bolje razumejo ljudi in jih navdihnejo za sodelovanje in rast. S tem lahko organizacije dosežejo večjo produktivnost in uspešnost na dolgi rok.

Mag. Janez Žezlina

Potentialog

E: Janez.zezlina@ecg.si

Here you can read a similar article on leadership in English language.