Živimo verjetno v najbolj transformacijskem času v človeški zgodovini. Prihodnost je videti izjemno zahtevna in dinamična, z motnjami (t.i. disruption) v vsem in vsepovsod kot “novim normalnim”.

Po drugi strani pa odpira nekaj zelo pomembnih eksistencialnih in etičnih vprašanj, zlasti pri razmišljanju o združitvi oz. možnem sobivanju človeške in umetne inteligence (AI) oz. nadgradnji človekovih zmožnosti, o katerem npr. govori že transhumanizem.

Ali kot pravi Jacob Morgan v svojem odličnem videu na temo ključnih izzivov voditeljstva: vidi jih v kombiniranju t.i. futurističnih (priprava organizacije na prihodnost) in humanističnih (več človeške komponente) odzivov.

V pričujočem članku tako na kratko predstavljam kontekst, v katerem se nahajamo (nekaj ključnih trendov, ki so pred nami in značilnosti digitalne ekonomije, ki nas vedno bolj zaznamuje), kako le-ti vplivajo na razvoj organizacij in posameznikov ter kakšen je odgovor na to na področju voditeljstva (prihodnosti).

Jutrišnji voditelji bodo tako morali vedno bolj združevati t.i. mehke kompetence (kot so ustvarjalnost, sodelovanje, trenerska in coaching znanja ter veščine, uporaba raznovrstnih kvocientov oz. inteligenc, ipd.) z bolj trdnimi – znanstvenimi podlagami oz. znanji, kot so nevroznanost, vedenjske vede in psihologija vplivanja, epigenetika, podatkovna znanost in poslovna analitika, digitalna oz. tehnološka pismenost in znanje, … kar pomeni, da tudi voditeljstvo postaja vedno bolj “trda” znanost in ne več samo “mehka” veščina, ki je ta pojem opisovala zadnjih nekaj desetletij.

NEKATERI KLJUČNI TRENDI DANAŠNJEGA IN PRIHODNJEGA ČASA

  1. Hitrost sprememb v današnjem in prihodnjem (poslovnem) okolju je vedno bolj nepredstavljiva:

V čudoviti knjigi Moonshots avtor Naveen Jain omenja, kako hitro se je v zadnjih stotih letih podvojila količina vsega znanja na svetu: leta 1920 se je to zgodilo na vsakih 100 let, v letu 1950 se je vse znanje podvojilo na 25 let, v letu 2020 se podvoji na 12 mesecev in v dobi Interneta stvari (op.p. Internet of Things – IoT) na vsakih 12 ur?!?

Futurolog Keith Coates je na to temo že leta 2016 izjavil naslednjo provokativno misel: »Prihodnost je že tu in je neenakomerno porazdeljena. Pred petimi leti je naše poslovanje sestavljalo 73% kontinuitete, 15% ciklov in le 12% novosti. Zdaj je poslovanje sestavljeno iz 71% novosti, 15% cikličnega vpliva in le še 14% kontinuitete. Zato je soočanje s prihodnostjo na osnovi preteklih izkušenj lahko nevarno.«

Kaj nas torej šele čaka s tem v zvezi v letu 2030 ali pa 2050??

2. Postajamo vedno starejši: demografsko drevo Slovenije in Evrope se bo od leta 1980 do leta 2050 spremenilo iz “oblike smreke v obliko vaze”: če oblika smreke predstavlja demografsko situacijo, ko je največji odstotek prebivalstva v starosti okoli 25-30 let, predstavlja oblika vaze situacijo, ko je največji del prebivalcev starih več kot 65 oz. 70 let.

3. Vzporedni svetovi: vedno bolj kombiniramo klasični in virtualni svet, ne samo v zasebnem življenju, temveč tudi vedno bolj v poslovnem okolju, kar je »korona situacija« samo še pospešila.

4. Individualizem: personalizacija in individualizacija ponudbe strankinam potrebam v času, ko je vse na zahtevo (op. p. EON – everything on demand).

5. Singularnost do leta 2045: leto 2029 je dosledni datum, za katerega je znani futurist Ray Kurzweil (v zadnjih tridesetih letih se je uresničilo kar 86% njegovih napovedi) napovedal, da bo umetna inteligenca (AI) opravila veljaven Turingov test in s tem dosegla človeško raven inteligence. Obenem pa je leto 2045 določil za leto »Singularnosti«, ko bomo našo učinkovito inteligenco pomnožili za milijardo krat, kar se bo zgodilo zato, ker se bomo združili z umetno inteligenco, ki smo jo ustvarili.

6. DARQ tehnologije: Tehnologija veriženja blokov, AI: umetna inteligenca, Razširjena resničnost, Kvantne tehnologije … gre za tehnologije, ki se združujejo v kratici DARQ in bodo zelo pomembno zaznamovale naše prihodnjo delovanje, tako poslovno kot zasebno.

7. Industrija 5.0: bo izboljšala kreativnost in inovativnost človeškega uma z naprednimi, sodobnimi in digitalnimi industrijskimi procesi.

8. Čustvena umetna inteligenca (op.p. emotional AI): čustvena AI prinaša čustveno inteligenco v digitalni svet: s ciljem, da omogočimo ljudem, da obdržijo svojo človeškost, ko delujemo v kibernetskem svetu in na drugi strani, da humaniziramo tehnologijo (preden nas le-ta dehumanizira).

9. Korporativna digitalna odgovornost: ne samo korporativna družbena odgovornost in trajnostni razvoj, vedno bolj se omenja in pričakuje tudi korporativna digitalna odgovornost.

ZNAČILNOSTI DIGITALNE EKONOMIJE

Katere pa so ključne značilnosti digitalne ekonomije, ki bodo vplivale in zaznamovale ter usmerjale razvoj organizacij in posameznikov v prihodnje:

  • Experience economy – ekonomija izkušnje, kot ena od temeljnih značilnosti nove (digitalne) ekonomije, kjer je zagotavljanje izkušnje eden od ključnih elementov vrednosti za deležnike;
  • Osredotočenost oz. naravnanost na stranko (Customer centricity);
  • Ekonomija najemov oz. delitvena ekonomija, ki je vedno bolj prisotna v novih poslovnih modelih in zasebnem življenju (npr. porast t.i. »Car sharinga«, najemanja potrošnih dobrih namesto nakupa, »kavč surfing«, ipd., ipd.);
  • Social networking oz. družabna omrežja: vzpostavljanje in delovanje v različnih »communities«/skupnostih;
  • Partnerski ekosistemi: integracija našega celotnega ekosistema, da diha na podobni frekvenci, z usklajenimi vrednotami, poslanstvom in vizijo;
  • Knowledge economy – ekonomija, ki temelji na znanju: dodana vrednost za deležnike ekosistema vedno bolj temelji na znanju, v organizacijah je ključno vzpostavljanje sistemov za upravljanje znanja v organizacijah/skupnosti (zemljevidi znanj poslovnega ekosistema, povezati jih z znanji za kupce in druge deležnike), sistematično razvijanje in motiviranje t.i. knowledge workerjev – zaposlenih, ki dodano vrednost ustvarjajo z znanjem in svojo kompetentnostjo;
  • Eksperimentiranje & inovacije: stalno preizkušanje »statusa quo«, učenje in od-učenje (t.i. Unlearning), fokus na prebojne inovacije (disruptive innovation) = so narava nove poslovne realnosti;
  • Sodelovanje & soustvarjanje: spodbujanje sodelovanja in principa soustvarjanja na strani deležnikov celotnega ekosistema, v katerem organizacija deluje.

VPLIV NA ORGANIZACIJO IN POSLOVNI EKOSISTEM

Kako ti trendi in značilnosti digitalne ekonomije vplivajo na razvoj t.i. EKO KORPORACIJE (ki je odgovorna do deležnikov in okolja oz. ekosistema, v katerem deluje)? Kateri so možni odzivi oz. usmeritve za njeno prihodnjo uspešno delovanje:

  • Povezovanje in sodelovanje na nivoju ekosistemov in ne več samo posamičnih organizacij;
  • Dinamični in vedno bolj disruptivni poslovni modeli: pri katerih bo potrebno združevati tudi dvojnost pogleda (t.i. Ambidextrous organization): organizacija, ki vizionarsko gleda v prihodnost in jo zna prevajati v današnje uspešne poslovne prakse;
  • Networki oz fluidne organizacijske strukture, ki so se sposobne prilagajati na drugi strani vedno bolj mrežnemu konceptu povezovanja strank;
  • Poslovni ekosistemi, katerih delovanje (vedno bolj) usmerjajo podatki (»data driven organization«);
  • Smart oz. ozaveščene korporacije;
  • Vodenje klasičnih in virtualnih timov, tudi preko virtualnih platform (primer VirBELLA);
  • Nova digitalna delovna mesta, ki so povezana z ustvarjanjem vrednosti za deležnike celotnega ekosistema;
  • Digitalna delovna sila (primeri: AI chatbot Amelia, Čarli – digitalni HR asistent podjetja A1)
  • Medgeneracijsko sodelovanje in vodenje, ki je že najmanj zadnje desetletje dobra praksa uspešnih in v trajnostno delovanje usmerjenih organizacij, po drugi strani pa tudi standard in imperativ za njihovo prihodnje uspešno delovanje.

VPLIV NA POSAMEZNIKA

Z napredkom znanosti (biologija, nanotehnologija, nevroznanost, epigenetika, medicina, itd.) in vključevanjem tehnologije postajamo kot vrsta Homo Sapiens vedno boljši (ali res??) in bolj zdravi (kar mogoče s trenutne situacije novega koronavirusa na prvi pogled niti ne izgleda, dejansko pa smo v obdobju, ko si človek lahko vedno bolj podaljšuje svojo dolgoživost oz. celo nadgradi svoje fizične okvirje in omejitve).

Ali torej govorimo o t.i HOMO X (op.p. Extended Homo Sapiens 2.0) oz. božjem človeku –  Homo Deus, kot ga v svoji svetovni knjižni uspesnici poimenuje Yuval Harari?

Nekaj dejstev, ki ponazarjajo to smer:

  • Razvozlanje GENOMa in odkritja epigenetike (sedaj tudi naravoslovna znanost potrjuje tisto, kar je dolgo časa veljalo za bolj družboslovno prepričanje – da naš um lahko vpliva na materijo – gene, ki se lahko s pomočjo zunanjih signalov (med njimi so tudi naše misli) aktivno spreminjajo);
  • Nevroplastičnost možganov: možganske povezave z zavestno aktivnostjo rastejo, se krepijo – nevroplastičnost je torej sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo;
  • Povezani & izboljšani« človek
    • postajamo vedno »pametnejši« (ali res??): s tem, ko je oz. bo v prihodnje omogočena povezava možganov s t.i. oblakom-cloudom, s pomočjo katerega bomo lahko še dodatno nadgradili svoje »možganske oz. miselne« kapacitete (kar bo nenazadnje omogočilo delovanje brez jezikovnih omejitev (avtomatično prevajanje v različne jezike), izboljšane sposobnosti vida in sluha (pametne kontaktne leče), ipd.);
    • Bolj zdravi in dolgoživi (?): uporaba nanotehnologije na področju diagnosticiranja in izboljševanja našega zdravja odpirajo ogromne priložnosti in koristi, pa tudi etična vprašanja in nevarnosti za človeka in njegovo zdravje ter obstoj na drugi strani;
  • Pojav t.i. Androidnih robotov in krepitev našega kreativnega potenciala: androidni roboti so med vsemi roboti tisti, ki v ljudeh vzbujajo največ čustvenih odzivov. S svojo počlovečeno podobo nas soočajo z največ vprašanji. Posebna vrsta med androidnimi roboti so geminoidi. Geminoid je androidni robot, ki je ustvarjen po obstoječem človeku. Več o tem v izvrstnem prispevku dr. Maše Jazbec, ki je robotičarka in intermedijska umetnica ter preučevalka t.i. androidne znanosti (op.p. raziskovanja na področju androidne robotike potekajo kot študij sečišča inženiringa, znanosti in humanističnih ved. Strokovno to področje imenujemo androidna znanost).

KAKŠEN JE POTEM (LAHKO) VODITELJ PRIHODNOSTI?

Z razumevanjem in uporabo nevroznanosti, vedenjske ekonomije in psihologije, lahko možgane razvijemo tako, da postanejo naša najbolj dragocena prednost.
Dr. Nikolaos Dimitriadis 

  • Podatkovni znanstvenik: podatki usmerjajo njegovo odločanje. Pripravljen se je odločati tudi na podlagi analitike in celovitih podatkov in ne samo na podlagi občutka oz. t.i. intuicije ter dosedanjih izkušenj;
  • Leader kot integrator: usmerjen v povezovanje interno (timsko delo) in eksterno na ravni sodelovanja deležnikov celotnega poslovnega ekosistema (partnerstvo), na ravno klasičnega in virtualnega delovnega okolja;
  • Servant leader: voditelj, ki ustvarja pogoje, da drugi lahko “briljirajo”, jih podpira, spodbuja in navdušuje za doseganje skupne vizije.

Če torej zaključimo: tudi voditeljstvo vedno bolj postaja interdisciplinarna znanost ter vedno manj samo “mehka veščina”.

Nadaljevanja sledijo …

Ostanite zvedavi.

mag. Janez Žezlina, potentiolog

E: janez.zezlina@ecg.si

»We are catalyst of your potential. We are the intelligence behind systematic development of your organizational and individual potentials in order to create higher longterm added value for your stakeholders.«

Več o tematiki bo obravnavano na virtualnem dogodku:

Viri: 

https://www.merriam-webster.com/dictionary/disruption

https://www.grantthornton.global/en/insights/articles/leadership-2030/

https://www.kornferry.com/content/dam/kornferry/special-project-images/coronavirus/docs/KF_Leadership_Playbook_Global_FINAL.pdf

https://www.linkedin.com/pulse/140-top-ceos-identify-crucial-skills-mindsets-future-leaders-morgan/

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Transhumanism

https://www.ai-society.vu.nl/essays/trans-humanism-is-the-desirable-next-step-in-human-evolution

http://gis.si/egw/GSS_T02_P03/index.html

https://percentotech.com/bobbyjdavidson/on-demand-concept/

https://en.m.wikipedia.org/wiki/The_Singularity_Is_Near

https://www.accenture.com/us-en/insights/technology/new-emerging-technologies-darq

https://mitsloan.mit.edu/ideas-made-to-matter/emotion-ai-explained

https://en.wikipedia.org/wiki/Disruptive_innovation

https://magazine.vunela.com/the-data-manifest-the-data-driven-organizations-ef51926d621d

https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:6661597472294486016/

https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/homo-deus-kratka-zgodovina-prihodnosti-zepnica-2579461-pr?gclid=Cj0KCQjw17n1BRDEARIsAFDHFewHoliP0bprBOlrQzbH6DE-du0NPPLqNNN6Yx7xJ29dib-3NF785HMaAho-EALw_wcB

https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Epigenetika

http://www.sinapsa.org/rm/poljudno.php?id=1

https://val202.rtvslo.si/2019/02/kdo-je-robot-in-kdo-android/

https://www.hindawi.com/journals/jnt/2009/184702/

https://www.futureofworkuniversity.com/six-leadership-trends-you-have-to-know?cid=71999fa8-0980-47d2-9702-a613370fdf7c

https://www.acuitycoaching.com/knowledgebase/neuroscience-in-the-workplace/104-the-neuroscience-of-leadership-practical-applications

https://www.bookdepository.com/Neuroscience-for-Leaders-Dr-Nikolaos-Dimitriadis/9780749475512?pdg=dsa-19959388920:cmp-8862937091:adg-86528077382:crv-411135277650:pos-:dev-m&gclid=Cj0KCQjw17n1BRDEARIsAFDHFez0LefWx-xhcJiUBax86fsiHyYBCItMWdG6gfVJUivoxfLwFoCi2gsaAtiaEALw_wcB

https://www.abced.si/kaj-je-pozitivna-psihologija

https://thinkshiftinc.com/blog/mind-those-qs