COACH SVETUJE:

Uporaba različnih vodstvenih stilov za različne tipe sodelavcev – FLEKSIBILNO VODITELJSTVO

V življenju srečujemo veliko ljudi, z nekaterimi se srečamo za kratek čas, nekateri se nam približajo in z njimi stopimo v raznovrstne odnose,  postanemo kolegi, prijatelji ali partnerji. Ljudi spoznavamo tudi na delovnem mestu, nekateri so nam nadrejeni in spet drugi podrejeni. Za to, da se v vseh teh odnosih znajdemo, moramo meti določene lastnosti, kompetence, ki so potrebne, da ohranimo kvaliteten, bogat odnos, ki nas bo osrečeval. Na delovnem mestu si ponavadi ne moremo izbirati sodelavcev, ki bi bili samo nam po godu. Sprijazniti se moramo z sodelavci, ki so tam. Še posebaj to velja za vodje, ki velikokrat svoje podrejene «podedujejo« od bivših vodij. Da bomo dosegli zastavljene cilje, morajo vodje znati voditi.

Vodenje je proces v katerem ustvarjamo v okolju pogoje, ki vzpodbujajo druge, da dosegajo skupne cilje. Povedano drugače, je vodenje ukvarjanje z ljudmi in zato potrebujemo kompetence na področju komunikacije, prepoznavanja potencialov posameznika, motiviranja, reševanja konfliktov, razvijanja stila vodenja in še veliko bi jih lahko našteli.

Pogledi na vodenje se ves čas spreminjajo, če je včasih veljalo, da mora biti vodja nadzornik, načelnik, redar, krotilec, birokrat in usmerjen v status-quo, se danes na modernega vodjo gleda popolnoma drugače.

Moderni vodja ne sme biti kot zgoraj opisano. Svojim zaposlenim mora biti trener, dirigent, usklajevalec, skupinski reševalec problemov, usmerjen k spremembam, vizionar in še mnogo drugih vrlin in kompetenc naj bi imel.

Vodja ima na razpolago več različnih stilov vodenja:

  • vodenje s prisilo,
  • posnemovalni načina vodenja,
  • mentorski načina vodenja,
  • usmerjevalni način vodenja,
  • sodelovalni načina vodenja
  • delegatski način vodenja,
  • situacijski stil vodenja.

 

Vodja, ki ne razmišlja o vodenju, si bo izbral  stil, ki mu je blizu in ki ga bo najmanj obremenjeval. S tako izbiro si ne bo naredil usluge.  Povzročala mu bo več težav kot srečnih trenutkov in motiviranih sodelavcev.

Na izbiro stila vodenja vplivajo njegove izkušnje, vrednote, ki jih ima, lahko rečemo, da ga izoblikuje s pomočjo referenčnega okvirja skozi katerega vidi svet okoli sebe. Vodja, ki bo prilagajal stil vodenja različnim situacijam in različnim tipom sodelavcev, mora biti prilagodljiv in se dobro poznati. Zanimati se mora za ljudi okoli sebe, biti mora odprt in pripravljen poslušati. Odprtost in zanimanje za sodelavce ga pripelje do tega, da svoje podrejene bolje spozna, da za vsakega ve, kaj ga motivira in kaj ga demotivira ter posledično, kakšen stil vodenja mu odgovarja.

Vodenje ni več kontrola, koliko komadov, kosov, ton, metrov nekega proizvoda bomo proizvedli, usmerjeno je v delo z zaposlenimi-sodelavci. Pri svojem svetovalnem in trenerskem delu sem velikokrat slišal govoriti vodje, da se ne ukvarjajo več z bistvom svojega dela (proizvodnjo) ampak se morajo ukvarjati s podrejenimi. Slišati je bilo željo, pustite nas, da vodimo tako, kot smo vodili in pritiskamo na svoje podrejene. To je zelo zastarel pogled na vodenje, ki v današnjem razgibanem poslovnem svetu ne pripelje do zadovoljnih, motiviranih sodelavcev in tudi ne do zadovoljnih vodij.

Vodja se mora soočiti z izzivi današnjega poslovnega okolja, svoje delovanje prilagajati potrebam situacije in ljudem, ki jih vodi. Le na tak način bodo sposobni realizirati poslovne izzive, prebroditi težave in postati uspešni znotraj svojih organizacij in tudi navzven.

 

Matjaž Košir

matjaz.kosir@energos-svetovanje.si

matjaz.kosir@psiho-terapevt.si

www.psiho-terapevt.si