“In strategy it is important to see distant things as if they were close and to take a distanced view of close things.”
– Miyamoto Musashi

V današnjem svetu, kjer se negotovost povečuje hitreje kot kadarkoli prej, je potrebno, da voditelji razvijamo nove strateške perspektive in vse bolj celovit oz. t.i. dvoročen mindset, kot pišemo v tokratnem prispevku.

Ne le, da se visoko negotovi dogodki pojavljajo vedno bolj pogosto, temveč so tudi bolj intenzivni — kot ponazarja World Uncertainty Index (McKinsey & Economist Intelligence Unit), se razmiki med t.i. “vrhovi negotovosti” vse bolj krajšajo: s trinajst (13) let na devet (9) ob koncu prejšnjega tisočletja, nato na sedem (7), in sedaj že na manj kot pet (5) let, kar lepo ponazarja spodnja slika.

🔍 V takšnem okolju ni dovolj imeti samo dobro strategijo.

Potrebujemo t.i. zmagovalno strategijo, ki združuje pogled v prihodnost (teleskop) z operativno učinkovitostjo danes (mikroskop).

Tak pristop pa podrazumeva, da organizacije vedno bolj obvladajo oz. sistematično obvladujejo oba (na prvi pogled nasprotna) pola oz. dimenziji:

  • eksploracijo oz. raziskovanje/inoviranje (novih trgov, produktov in rešitev, poslovnih modelov) in
  • eksploatacijo oz. učinkovito uporabo obstoječih zmogljivosti (znanja, kompetenc ekipe, tehnologije, procesov, blagovne znamke, ipd.).

Harvard Business School tak pristop poimenuje ambidextrous organization – dvoročna organizacija, ki zna uravnotežiti prihodnost in sedanjost hkrati.

Če vas na to temo zanima kaj več, vam v branje (in posledično akcijo) priporočam ta kratek in jedrnat članek:
🔗 What Is an Ambidextrous Organization? (HBS Online)

V nadaljevanju tokratnega prispevka bomo pogledali, kako takšne zmagovalne strategije gradijo trajnostno uspešna podjetja, kako razvijajo strateški pogum v času volatilnosti ter kaj se lahko pri tem naučimo od najboljših športnih strategov – šahistov, kot je npr. veliki in enkratni šahovski velemojster Garry Kasparov.

🧠 1. Razvij strategijo, ki te loči od povprečja

(Vir: McKinsey: How Strategy Champions Win)

Ena od bolj aktualnih McKinseyjevih raziskav ugotavlja, da t. i. strateški šampioni niso nujno tista podjetja oz. organizacije, ki imajo največ sredstev.

Temveč t.i. strateški šampioni dolgoročno uspevajo zato, ker:

  • jasno določijo in komunicirajo svoje edinstvene strateške izbire,
  • ostajajo konsistentni, a dovolj fleksibilni, da ne izgubijo stika z realnostjo,
  • investirajo strateško – tam, kjer je največji potencial in ne po t.i. “pravičnem ključu”.

🔸 Business case: LEGO
Ko je korporacija LEGO opustila svoj dolgoletni in primarni fokus in se razširila na preveč področij (oblačila, video igre, tematski parki), je skoraj propadla. Vrnitev k bistvu – ustvarjanju domišljije preko igralnih kock – in strateško krčenje dejavnosti, ki niso dodajale jedrne vrednosti, je pomenilo ponovni preporod podjetja.

💡 Vprašanje za razmislek:
Ali naša strategija res jasno pove, kaj bomo – in še pomembneje – česa ne bomo počeli?

🔥 2. Deluj pogumno – a premišljeno

(vir: McKinsey: Strategic Courage in an Age of Volatility)

V času negotovosti številna podjetja zmanjšujejo tveganja in (pasivno) čakajo. Toda najuspešnejši voditelji si upajo delovati in “poslovno krmariti tudi v megli“.

Takšen pogum pomeni:

  • imeti in ohranjati oz. razvijati odločnost tudi ob nepopolnih podatkih,
  • hitro testiranje, učenje in (stalno in agilno) prilagajanje,
  • vztrajanje pri dolgoročnih ciljih, navkljub kratkoročnim turbulencam.

🔸 Business case: Microsoft in Satya Nadella
Namesto da bi (za)ščitil “stare produkte”, je Satya Nadella “njegov” Microsoft preusmeril v odprto sodelovanje (npr. z Linuxom), transformiral kulturo, usmeril pozornost v Azure in umetno inteligenco. To ni bila varna, ampak strateško pogumna izbira – ki se je korporaciji tudi izplačala (vsaj trenutno tako kaže).

💡 Vprašanje za razmislek:
Kje bi morali narediti pogumen, a premišljen strateški premik – kljub nejasnosti okoliščin?

♟️ 3. Razmišljajte kot šahovski velemojster

(vir: Garry Kasparov: How Life Imitates Chess)

Šahovski velemojster Garry Kasparov nas uči, da (njegova) zmagovalna strategija temelji na treh načelih:

  • Priprava (Preparation): razumevanje konteksta, scenarijev in svojih resursov.
  • Izračun (Calculation): razmišljanje več korakov vnaprej.
  • Intuicija (Intuition): sprejemanje odločitev zanesljivo, a hitro – na podlagi izkušenj in refleksije.

🔸 Business case: Amazon in Prime
Amazon Prime je bil sprva finančno vprašljiv, toda strateško načrtovan kot ključen gradnik dolgoročne zvestobe (kupcev). Amazonov lastnik Jeff Bezos je razumel celotno sliko – več članov pomeni več ponovitev nakupov, več podatkov, boljšo uporabniško izkušnjo. To danes prinaša Amazonu pomembno dolgoročno konkurenčno prednost, ki jo je težko posnemati.

💡 Vprašanje za razmislek:
Katero vašo današnjo potezo lahko razumemo kot del dolgoročnega pozicioniranja – ne zgolj taktičnega odgovora (na kratkoročne izzive poslovanja)?

🔚 Zaključek: 5 izzivalnih vprašanj za strateške voditelje

Za konec – pri kreiranju in implementaciji zmagovalne poslovne strategije ne gre več toliko za vprašanje ali potrebujemo strateško prilagoditev, temveč kako hitro, pogumno in jasno bomo ukrepali.

V akcijski razmislek vam tako ob koncu ponujam naslednja (strateška) vprašanja:

  1. Kako daleč v prihodnost sega naš strateški pogled – in kako pogosto ga preverjamo?
  2. Katere vsakodnevne aktivnosti nas oddaljujejo od dolgoročne usmeritve?
  3. Kaj bi morali prenehati početi, da bi postali bolj osredotočeni?
  4. Kje si lahko dovolimo eksperimentirati – kljub negotovosti?
  5. Katere odločitve danes bodo naš strateški kapital jutri?

Mag. Janez Žezlina

Potencialog

E: janez.zezlina@ecg.si