Author: mag. Janez Žezlina

Zakaj je 400 let star kodeks značaja danes pomembnejši kot kadar koli prej? »Prihodnost ne bo pripadala vodjem, ki bodo vedeli največ, temveč tistim, ki jim bodo ljudje najbolj zaupali.« Živimo v času, ko se poslovni svet spreminja hitreje kot kadar koli prej. Umetna inteligenca postaja vse pametnejša, tehnologija avtomatizira vedno več nalog, informacije pa so dostopne skoraj vsakomur. Znanje samo po sebi zato ni več največja konkurenčna prednost. Vedno bolj postaja odločilno nekaj drugega – značaj vodje. Ljudje danes ne iščejo popolnih vodij. Iščejo vodje, ki jim lahko zaupajo. Takšne, ki tudi pod pritiskom ostanejo zvesti svojim vrednotam,...

Kako voditi težavne pogovore, ki gradijo zaupanje namesto odpora “Največja napaka v komunikaciji ni, da ne poslušamo. Največja napaka je, da mislimo, da se pogovarjamo o isti stvari.”— Charles Duhigg Opomba: Spodnji prispevek je nastal kot strukturirano razmišljanje ob branju knjige (in njenih modelov) Superkomunikatorji, avtorja Charles Duhigga, ki jo toplo priporočam (za hitro sintezo pa si lahko tu ogledate in prenesete infografiko, ki je povzetek ključnih idej v knjigi). Superkomunikatorji_infografikaPrenos Ko dva govorita, pa se ne slišita Vodja pokliče sodelavca na pogovor. Tema je občutljiva. V zadnjih tednih je kakovost njegovega dela opazno padla. Vodja se dobro pripravi....

Ne moreš nadzorovati valov. Lahko pa aktivno usmerjaš svoja jadra. Pred nekaj meseci sem na coachingu delal z vodjo, ki je vodil večjo organizacijsko spremembo. Trg je bil vedno bolj negotov, kadrovski izzivi veliki (ker je vedno bolj trg delojemalcev tisti, ki (vsaj trenutno) diktira tempo), pričakovanja lastnikov visoka, zaposleni pa utrujeni od nenehnih sprememb. Po nekaj minutah pogovora je izrekel stavek, ki ga dandanes slišim vse pogosteje: »Občutek imam, da nimam več vpliva na stvari, ki se dogajajo okoli mene.« To ni bila težava njegovih kompetenc. Ni bila težava (premalo) znanja. Bila je težava fokusa oz. kot vedno...

Obstaja trenutek, ki ga prepoznaš šele, ko je že mimo. Sedel si pri delu, ure so letele, in ko si pogledal na uro, si ugotovil, da je minilo trikrat več časa, kot si pričakoval. Brez napora. Brez odlašanja. Brez potrebe po motivaciji. Bil si v flowu. In potem pride jutro. Novo jutro, nova naloga, in flow… ni nikamor prišel. Samo ti in zaslon in neko tiho spraševanje: “Kako je bilo včeraj? Kaj je bilo tisto, kar je delovalo?” To vprašanje — “kaj pa, ko flowa ni?” — je morda najpomembnejše vprašanje na poti globokega dela. In odgovor se začne,...