Današnje poslovno okolje je bistveno bolj kompleksno, nestanovitno, negotovo in zapleteno, kot je bilo v prejšnjem tisočletju oziroma še pred nekaj leti. Soodvisnost organizacij je vedno večja in vse težje obvladljiva, prihod novih in novih revolucionarnih tehnologij, tudi na podlagi radikalnih inovacij, je vedno hitrejši. Boj organizacij za najbolj nadarjene kadre je vedno hujši, predvsem boj za kadre, ki so sposobni prenesti svojo kreativnost v rešitve in ki še posebej dobro zadovoljijo potrebe strank ali jih celo soustvarjajo.

V zadnjih letih lahko intenzivno beremo o raznoraznih poslovnih krilaticah oz. kraticah, kot so:

Globalizacija 3.0: globalizacija 1.0 naj bi trajala od Kolumbovega pristanka v Ameriki do leta 1800, globalizacija 2.0 naj bi v celoti zajela 19. in 20. stoletje (s pojavom oz. razmahom svetovnih multinacionalnih podjetij), globalizacija 3.0 pa je postavljena v začetek 21. stoletja. V svojem pojmovanju ekonomske globalizacije in svobodnega trga govori o sploščenju oziroma izravnavanju sveta, ki se dogaja najbolj intenzivno v globalizaciji 3.0, ko je svet postal globalna vas in je internet prišel v praktično vsak konček sveta: sleherna organizacija, ki je prisotna na internetu, prodaja svoje storitve in izdelke na svetovnem trgu, torej s svojo ponudbo odgovarja svetovnim zahtevam in se na isti ravni spopada tudi s konkurenco.

Industrija 4.0: Prva industrijska revolucija je v 18. stoletju nastala kot posledica koriščenje vodne pare in premoga. Druga industrijska revolucija se je zgodila ob elektrifikaciji. Prinesla je masovno proizvodnjo in motor z notranjim izgorevanjem. Tretjo industrijsko revolucijo je povzročila digitalizacija, informacijska tehnologija (IT) in avtomatizacija proizvodnje. IoT (Internet of Things) naj bi oz. že povzroča četrto industrijsko revolucijo. Nemčija je kot ena najbolj industrijsko razvitih držav vodilna pri tem. Njena vlada je iniciativo Industrija 4.0 razglasila kot ključno za nadaljnji razvoj industrije. Četrta industrijska revolucija bo povezala IT Poslovne informacijske sisteme preko omrežij in raznih terminalov  z vsemi stroji, napravami, procesi, predmeti (osebe je treba obravnavati previdno)  in seveda prenosnimi tablicami, računalniki, pametnimi telefoni, internetom, oblakom,  ipd. ter povzročila najmanj naslednje možnosti za organizacije: razvoj novih pametnih izdelkov in rešitev, boljše in hitrejše poslovno odločanje, razvoj novih poslovnih modelov.

In tako po vzoru motivacije 3.0 razmišljam tudi o povezanem voditelju 3.0, ki se bo uspešno soočal z izzivi globalizacije 3.0 in industrije 4.0.

Povezani voditelj 3.0:

Poslovni trendi, ki tako delajo svet vedno bolj kompleksen, prepleten oz. soodvisen in dinamičen kličejo po novih poslovnih modelih in drugačnih voditeljskih pristopih, ki potrebujejo bolj povezano in učinkovito upravljanje ter prenašanje informacij, znanj in dobrih poslovnih praks, v internem in eksternem okolju organizacij.

Sodobni povezani voditelj 3.0:

Je senzibilen do zunanjega poslovnega okolja:

  • spodbuja kulturo sinergij: uporaba t.i. coopetition principa ali pa razvoj strateška partnerstva oz. povezovanja s strankami in celotno vrednostno verigo; pri tem je mišljena povezanost z vsemi ključnimi deležniki podjetja – gre za t.i. kulturo medsebojnega zaupanja in spoštovanja.
  • Vidi več – uporablja t.i. teleskop: zna se prestaviti v prihodnost in predvideti prihodnje potrebe zunanjega okolja, poslovne trende in tveganja ter na tej osnovi ustvarjati nove rešitve/dobre prakse v organizaciji.
  • Poseduje interdisciplinarna poslovna znanja, ki mu omogočajo širši pogled in razumevanje poslovnega okolja, v katerem deluje oz. raznovrstnega poslovnega orkestra, ki ga vodi.
  • Razmišlja z vidika uporabnika in dodane vrednosti, ki jih organizacija ustvarja zanj: na tej osnovi zna segmentirati svoje stranke (eksterne – kupce kot tudi interne – zaposlene) in prilagajati oz. individualizirati svoje odzive njihovim specifičnim potrebam, interesom in ambicijam.

Odprt do notranjega okolja organizacije:

  • Je fleksibilen: zna uporabiti široko paleto vodstvenih stilov, primerno glede na situacijo in različne posameznike oz. skupine (kulturo in subkulture), ki jih vodi.
  • Uporablja mikroskop: s sodelavci zna sooblikovati »pametne« cilje, spremljati njihovo doseganje in redno (agilno) dajati povratne informacije zaposlenim, kako uspešni so pri tem.
  • Je empatičen in čustveno inteligenten: sposoben upravljati s svojimi čustvi, razumeti druge in se postaviti v njihove čevlje, se samomotivirati in vzpostavljati dobre medosebne odnose s sodelavci in partnerji.
  • Demokratura: je odločen, zna zasledovati pravo mero med demokratičnimi pristopi (razmišljanje ob zeleni luči) in avtokratičnimi (razmišljanje ob rdeči luči) ter je sposoben večino časa delovati v drži osebne moči.
  • Razvija vodje okoli sebe in ne sledilce: vodi z zgledom in ljudi navaja k zgledu. Zna opolnomočiti (prenos odgovornosti na sodelavce). Zaveda se, da je prvovrstni vodja obkrožen s sodelavci, ki so boljši od njega (na specifičnih področjih) in da se samo drugorazredni vodja želi obkrožiti s tretjerazrednimi sodelavci.
  • Usmerjen v sedanjost in prihodnost: iz preteklosti se uči, vendar ne ostaja v njej. Napake obravnava kot priložnost za rast. S svojimi povratnimi informacijami (tudi t.i. vodstvenim GPS: graja – pohvala – spodbuda) je usmerjen predvsem v to, kaj se lahko naučimo iz preteklosti (npr. napak), zato, da bomo danes in jutri bolje delali.
  • Pozitiven in energičen (op.p. joyful): sodelavce lahko navduši, če je on navdušen, je pozitivnega razmišljanja in energičen.

Naloga povezanega voditelja 3.0 je med drugim tudi ta, da v organizaciji spodbuja in krepi ključne kompetence za uspeh in konkurenčnost v 21. stoletju: kreativnost in inovativnost, reševanje problemov (op.p. problem solving) in kritično razmišljanje, strateško in sistemsko razmišljanje, lateralno razmišljanje, poslovno-informacijska pismenost, internacionalizacija poslovanja, delovanje v multinacionalnih okoljih in medkulturno sporazumevanje, fleksibilnost in prilagodljivost, samoodgovornost, proaktivnost, komunikacijske veščine in delo v projektnih interdisciplinarnih ter medgeneracijskih timih. To je predvsem odgovornost vodstva organizacij in vsakega posameznega zaposlenega, pri čemer je ključna pomoč in podpora povezanega voditelja 3.0.

Mag. Janez Žezlina

Poslovni coach

E: janez.zezlina@energos-svetovanje.si