Zakaj je interni locus kontrole ena ključnih kompetenc sodobnega vodje

Pa začnimo s tipičnim primerov iz prakse

Na coachingu mi je vodja opisoval sodelavca, ki je vedno imel pojasnilo, zakaj stvari ne gredo:

  • »Trg je trenuto res v slabi kondiciji.«
  • »Vodstvo se nikakor ne zna odločiti.«
  • »Stranke so postale nemogoče.«
  • »V teh razmerah se res nič ne da.«

Na prvi pogled je bilo njegovo razmišljanje racionalno.
Njegovi argumenti niso bili (tako zelo) napačni oz. nestvarni.

Kaj pa rezultat?

  • malo pobude,
  • malo lastništva,
  • malo napredka.

V življenju in v karieri se je temu sodelavcu zato pogosto dogajalo, da je:

  • čakal na boljše pogoje,
  • čakal na boljšo podporo,
  • čakal na boljši trenutek.

In medtem so drugi – z enakimi omejitvami – napredovali.

Tu vstopi pojem locus kontrole, o katerem bom pisal v tokratnem prispevku.

Kaj je locus kontrole?

Gre za vprašanje:

Kje vidim izvor vpliva na svoje življenje?

  • Zunanji locus:
    Dogaja se mi. Svet odloča. Okoliščine so močnejše od mene.
  • Interni locus:
    Ne kontroliram vsega.
    Vedno pa kontroliram svoj odziv, svojo odločitev, svoj naslednji korak.

Pomembno:

Internal locus ≠ zanikanje realnosti.

Gre za premik fokusa iz:

»Kdo je kriv?«

v

»Kaj lahko jaz naredim v tej situaciji?«

To je subtilna, a ključna razlika.

Zakaj je interni locus danes še pomembnejši kot kadarkoli?

Živimo v času:

  • vedno bolj nepredvidljivih trgov,
  • (stalnih in vedno bolj disruptivnih) tehnoloških prebojev,
  • politične nestabilnosti, ker se spreminja geostrateška mapa sveta,
  • hitrih organizacijskih sprememb.

Če v takšnem okolju delujemo z zunanjim locusom:

  • bomo več energije vlagali v skrbi kot v vpliv,
  • več analizirali razmere kot iskali poteze,
  • več razlagali kot delovali.

Stephen Covey je to opisal kot razliko med:

  • krogi skrbi,
  • krogi vpliva,
  • in krogi kontrole Interni locus kontrole

Zrelost pomeni, da našo energijo premikamo vedno bolj v krog vpliva.

Jordan Peterson to formulira zelo neposredno:

“Set your house in perfect order before you criticize the world.”

Prevedeno v poslovni jezik:

Najprej poskrbi za svoj del odgovornosti,
preden razlagaš širši kontekst.

To ni ideologija.
To je strategija razvoja potenciala.

Ker ko kot posameznik razvijaš svoj interni locus:

  • povečaš občutek (tvojega) vpliva,
  • povečaš samozavest,
  • povečaš pogum za odločanje,
  • in dolgoročno – povečaš oz. izboljšaš rezultate.

Poslovna potreba

Organizacije (in današnji dinamični ter vedno bolj nepredvidljivi svet) danes ne potrebujejo:

  • ljudi, ki znajo razložiti kompleksnost,
  • ampak ljudi, ki znajo delovati v kompleksnosti.

Zato je vprašanje:

Kako lahko kot vodja spodbujam interni locus kontrole v svoji ekipi?

Kako do tja – praktične usmeritve za vodje (in nas same :))

Spodaj so konkretne prakse, ki jih lahko uporabite vodje pri spodbujanju internega locusa kontrole pri vaših sodelavcih, vsekakor pa lahko te usmeritve uporabi tudi vsak sam zase, da pri sebi spodbuja še več internega locusa kontrole (z jasnimi in konkretnimi pozitivnimi rezultati, kot sem jih že opisal zgoraj).

1️⃣ Spremeni jezik – spremeni fokus

Ko nekdo reče:

»Vodstvo se (nikoli / nikakor) ne odloči.«

Vodja lahko vpraša (oz. se lahko vprašamo sami):

»Kaj je tisti del, ki je kljub temu v naši moči?«

To je mikro-intervencija, ki premika miselni okvir.

Ni napad.
Je preusmeritev.

2️⃣ Loči skrb od vpliva

Vprašanje za ekipo oz. lahko tudi kot samoreflektivno vprašanje za vsakega od nas:

»Koliko energije vlagamo v stvari, na katere nimamo vpliva?«

Ko ljudje sami vidimo nesorazmerje, pride uvid.

Ne potrebujemo “predavanja”.
Potrebujemo ogledalo.

3️⃣ Določi mikro-lastništvo

Pri ljudeh z zunanjim locusom ne deluje naslednji stavek:

»Prevzemi več odgovornosti.«

Veliko bolj pa učinkuje ta:

»Za kateri del tega projekta si 100 % lastnik?«

Internal locus raste skozi izkušnjo vpliva – ne skozi teorijo.

4️⃣ Pokaži povezavo med dejanjem in rezultatom

Ljudje razvijemo interni locus, ko vidimo:

  • da naša odločitev nekaj spremeni,
  • da naš predlog vpliva na realnost.

Primer ustreznega stavka bi tako lahko bil:

»Ta izboljšava v procesu je rezultat tvoje pobude.«

To je namreč psihološko sidranje – ki zasidra našo dodano vrednost in smisel neke aktivnosti, kar spodbudi notranji žar in t.i. intrinzično/notranjo motivacijo v nas.

5️⃣ Prekini mentaliteto žrtve – mirno

Ko nekdo reče:

»Zakaj se to vedno zgodi nam?«

… se vodja lahko vpraša (op.p. oziroma spet velja enako, da se lahko sami (po)vprašamo):

»Kaj nas ta situacija uči?«
»Kaj lahko naslednjič naredimo drugače?«

S tem ne zanikamo realnosti.
Preusmerimo pa fokus.

6️⃣ Postavi standard kulture

V zvezi s spodbujanjem zaželenem kulture in prevzamanje lastništva nad delom oz. nalogami lahko jasno povemo:

»V naši ekipi se pogovarjamo o rešitvah, ne o krivcih.«

Ko to ponavljamo dosledno in vztrajno, takrat to postane norma.

7️⃣ Modeliraj interni locus

To je (zelo pogosto) najmočnejše orodje.

Če vodja (oz. mi sami):

  • krivi(mo) trg,
  • krivi(mo) razmere,
  • krivi(mo) konkurenco,

bo ekipa to kopirala.

Če pa po drugi strani reče(mo):

»Tole ni idealno. Kaj lahko naredimo kljub temu?«

ustvari(mo) nov referenčni okvir.

Pomembna distinkcija

Internal locus ne pomeni:

»Vse je odvisno od tebe.«

Pomeni:

»Vedno obstaja del, ki je odvisen od mene.«

To je (veliko bolj) realistično.
In psihološko predvsem bolj zdravo :-)))).

Zaključna misel

Zrelost se ne pokaže, ko so okoliščine idealne.

Zrelost se pokaže, ko kljub okoliščinam iščemo svoj del vpliva.

V času negotovosti je interni locus kontrole ena ključnih (voditeljskih) kompetenc.

Ne zato, ker bi ignorirali realnost.
Ampak zato, ker v njej iščemo svojo potezo.

mag. Janez Žezlina

Potencialog

E: janez.zezlina@ecg.si