Na vsa vprašanja odgovarjam s celovitim razmišljanjem o podjetništvu in podjetniku. To razmišljanje naj bi vodilo k razločevanju več pojmov, ki se mi zdi, da jih še ne razumemo v slovenski govorici. Za bolj jasno postavitev podjetnika v  naš prostor in današnji čas, razjasnjujem tudi poslovodsko in izvajalsko vlogo, se delno dotikam obrtnika in trgovca (ne prodajalca) in poskušam namigniti rešitev za uspešno podjetovanje, ki naj bi vodilo v blagor in dobro počutje naroda. Zdi se mi, da gospodarstvo rabi tako dobrega gospodarja kot pametno gospodinjo. In podjetovanje zame ni socialna niti politična rešitev, ampak gospodarska dejavnost, ki ima za podlago naravne zakone, podobno kot kmetovanje. Pravi obrtnik pa je nekaj drugega. Pravi obrtnik je mojster svoje veščine in ima pomočnika ter podučuje vajenca. Škoda se je naredila, ko je pomočnik postal trgovec in vajenec sploh noče več k mojstru. Credo ».. študent naj bo in …malo denarja pa biznis. » je na pohodu.

Včasih: mati so peljali sina k mojstru in ga prosili za uk. Danes  biznismeni, nepismeni.  In pravi mojster naj bi bil podjetnik. Kaj pa je zdaj to? Mojstra za ročna dela pa nikjer, le neki fušarji, ali pa trgovci, neki kšeftarji. Saj ne rečem, da niso vešči svojih del, a vse se lomi na menjavi.

 

1.   Kaj je po vašem bistvo podjetniškega delovanja? Kakšne lastnosti, veščine, vrednote so lastne uspešnim podjetnikom?

Zelo rad razmišljam in se pogovarjam razumljivo. Poskušam razumeti pojem »podjetniško delovanje«. Delovanje razumem kot opravljanje določenega dela z določeno  posledico. Lahko je delovanje stroja, lahko celo narave pa tudi živali in človeka.  Podjetniško delovanje je delovanje človeka in je vedno usmerjeno k finančnem dobičku.

Podjetnik je vedno kapitalističen lastnik podjetja in tudi upravljavec, ni pa nujno, da je poslovodja (manager, direktor).

Poslovodja vodi posle, posluje. To ni isto niti enako »podjetovanju« (podjetniškemu delovanju). Življenje to razločuje, malo je verjetno pa, da vsak tisti, ki se gre podjetnika. In to je vsa srž !!!??? Se iti podjetnika ali biti podjetnik.

Poslovodja vodi posel, delo, izvedbo, podjetnik pa usmerja podjetje – upravlja in nadzoruje! Podjetnik pogojuje in ureja podjetje.  Podjetje – družba – firma je (pravni) osebek, je stanje. Posel pa je proces. 

Poslovodja je zakonsko odgovorna oseba po zakonu (ki je lahko tudi podjetnik), podjetnik pa je odgovoren po NARAVI STVARI.  In če je delo opravljeno v skladu z zakonom, a mu je stvar ušla iz rok, ni zakonsko odgovoren. Izgubil pa je svojo lastnost podjetnika, svojo sposobnost, bistveni pogoj stanja. Stanje se je spremenilo. Huda stvar je to, ker je izguba lastnosti podjetnika lahko življenjska ogroženost.

Poslovodja (manager, direktor) pa je kvečjemu odslovljen in še to z veliko odpravnino (po pogodbi?!). 

Podjetnik izkorišča praktično le sebe in svojo družino in se meri ter je plačan na trgu. Poslovodja pa je plačan po pogodbi, kot tudi vsak drug izvajalec. Podjetnik mora stvarno izkoriščati tudi (jih poišče, najde, pridobi)  zunanje vire  (materialne in nematerialne) in jih tudi porablja v poslovnem procesu, ki ga vodi poslovodja. Razen dobrih oziroma najboljših kadrov (so-delavcev), ki mu dajejo svoj čas, o katerih sanja podjetnik in jih tudi išče, je ostalega materiala praktično dovolj.  Le denar mora imeti.

Zato je prva občutljivost podjetnika v likvidnosti, v toku denarja (v finančnem toku). To obvladuje tako, da ustvarja z (visoko) dodano vrednostjo  dobro plačane izdelke ali /in storitve za trg.

Občutljivost pa povečuje podjetnik s svojimi zmotami, ki so VEDNO ENAKE. Prav tu sem osebno izkustveno pravi mojster. Tu in prav tu sem plačal veliko šol življenja in zato dobro poznam pasti podjetništva; tri velike zmote. Enake zmote se pojavljajo vedno in povsod. Sem jih  raziskoval skozi svoje življenje z opazovanjem tako sebe kot najširše okolice.  In če ni sreče, ki to začasno zakrije, se posledice pokažejo ali v propadu podjetja  (pri začetnikih velikokrat, večina podjetij tako propade, nastajajo nova) ali pa v težavah, ki jih plačuje dobesedno podjetnik in njegova družina. Seveda poskuša podjetnik to prenašati na svojo okolico, ki pa se mu na koncu VEDNO IZMAKNE. Tri pasti, tri velike pasti obvladujejo vsa velika podjetja, vse multinacionalke, ki že delujejo desetletja. Ne vem, a predpostavljam, da oni vedo za pasti, ker ne verjamem, da jim le sreča stalno stoji ob strani. Ali pa!?

Tako je podjetnik dobrodošel le, če je uspešen in bogat, ker tako ne prenaša težav na okolico in okolici tudi koristi. Seveda je v evolucijskem smislu propad vedno rojstvo novega, zato  je podjetništvo prav sedaj že ideologija, ker le podjetnik je prisiljen po sebi v proces z (visoko) dodano tržno priznano vrednostjo. Tu se razlikuje od drugih dejavnikov. Zato je najbolje, da se podjetnik ne bi zmotil. Ker pa je motiti se človeško, bi svetoval vsakemu podjetniku, da se opremi z varovalko. To ni le rezerven denar, enakovredna je  modrost. Je že tako v življenju, enkrat eno, drugič drugo. Nekaterih stvari se pač ne da kupiti z denarjem in človek v življenju brez drugih ljudi ne zmore obstajati. 

Tudi velika mednarodna podjetja, ki ji vodijo dragi managerji, padejo v past. To je sicer druga zgodba, a lastniki podjetij, ki pa je redko le ena oseba (podjetnik pa je tisti, ki zares odloča  in uveljavlja svojo vizijo), to reši na svoj poseben način, tudi v breme širšega okolja. V to se ne bom spuščal.                                                                           

Okolica zakonsko dovoli (omogoča) podjetniku zaustavitev delovanje (prenehanje) pravočasno. A kaj ko podjetnik sebi najbolj verjame in vztraja, ker misli, da ima on prav, a da ga okolica ne razume, ovira. Da vztraja je v redu, a ne v past. Ko pa preveč zabrede v zmote,  postane suženj in jetnik okolice. Potem poskuša nagovoriti okolico  (najožjo mu za nekaj časa mogoče uspe) , a ta ga ne sliši, ga ne razume, včasih ga celo obsodi.

Moje mnenje je, da podjetnik ne more biti politik, ki se le enostransko izraža, zato ne bi smel nikoli pričakovati, še manj pa delovati, na podpori okolice. Dovolj je, da mu ta dovoli (omogoči) njegovo svobodno pot na prostem trgu. To ni tako malo, včasih tega ni bilo.      

Poslovodja, seveda kadar ni podjetnik sam, je osišče med lastnikom in izvajalci. Socialno je nezaščiten?, ker je lahko takoj odstavljen.  Poslovodje, ki niso podjetniki, so si izmislili posebno pogodbo, ki jim zakonsko omogoča visoko denarno zaščito ob neuspešnosti, ko so odstavljeni. Tako v bistvu poslovodja (direktor, manager), ki ni tudi hkrati podjetnik, z odstavitvijo osebno dobro zasluži (dobi denar).  Običajen izvajalec, zaposlen po kolektivni pogodbi pa ima socialno zaščito?, vendar nikoli  kot slab delavec !? Drugi zunanji izvajalci so tudi plačani po pogodbi, a le za dobro opravljeno dogovorjeno delo.

Podjetnik  svojo posledico (ali izdelek ali storitev)  delovanja  PRODAJA NA TRGU (sicer se govori v kapitalizmu o trgu delovne sile, a o tem ne bom sedaj razmišljal.) Če dobi podjetnik s prodajo plačano več, kot so vsi stroški delovanja, potem  svoje podjetniško delovanje lahko nadaljuje. IN TO NI RAVNO LAHKO, če ne rečem, da je zelo težko. Važno je, da so  pokriti res vsi stroški delovanja. In važno je, da to prizna trg –  kjer je tudi konkurenca in kjer je svoboden kupec (kadar dva skleneta pogodbo izven trga zame ni podjetniško delovanje.) Kadar pa ne doseže prodajne vrednosti na trgu večje od vseh stroškov ustvarjanja, podjetnik izgubi lastnost  (sposobnost) podjetniškega delovanja. Ko podjetnik izgubi sposobnost podjetniškega delovanja mora najprej sebe spet usposobiti, če hoče nadaljevati.

Tu se začne izkoriščanje samega sebe in družine. Seveda poskuša podjetnik najti rešitev zunaj. Za to usposobitev ima vedno samo tri področja, ker tudi le te tri hkrati enakovredno pokrita (napolnjena) področja podjetniku omogočijo in omogočajo delovanje. Podjetnik  zapravi svojo sposobnost, ko se zmoti.

Posebej razločujem še osebke, ki so obrtniki in ki so trgovci. O teh malo kasneje. O umetnikih, vojakih in politikih ter akademikih (odvetniki, zdravniki in duhovniki…) pa sedaj nočem pisati.

In podjetnik se zmoti ali ko nima dovolj sredstev (ker ima premočno idejo in/ali preveč izvajalcev), ali ko nima dovolj izvajalcev-časa (ker ima premočno idejo in/ali preveč sredstev) ali ko nima  prave ideje (ker ima preveč izvajalcev in/ali preveč sredstev). Kadar pa mu trg priznava precej višje  prodajne vrednosti  od vseh stroškov delovanja (stroški pa izhajajo iz vseh treh področij) pa podjetnik lahko raste in se razvija po svoji zamisli.

Vsak podjetnik (tako uspešen kot neuspešen) je posebna in osebna zgodba. Uspešnost (uspeh) je osebno zadovoljno življenje, ki se približuje srečnemu življenju. Bogastvo je nekaj drugega, lahko pa je uspešen podjetnik tudi bogat.

Da ima podjetnik lastnost podjetniškega delovanja mora hkrati združevati tri enakovredna in nujne stanja: ZAMISEL, IZVEDBO, SREDSTVA (ali rečeno bolj filozofsko: idejo, energijo, materijo). Podjetnik ni nujno le ena oseba, je pa nujna lastnost odločanja. Seveda je najbolj enostavno odločanje, če odloča eden. V življenju je običajno tako, saj zato imamo tudi predsednike in komandante. Zato je praktično podjetnik, kadar ustvari lastnost podjetniškega delovanja več ljudi, vedno le (dolgoročno) ODLOČUJOČI. Ta tudi osebno nosi največjo težo.

Pri podjetniškem delovanju ni mogoče odmakniti teže posledic; tako ugodnih kot neugodnih.  Razlikovati moramo podjetniško delovanje od podjetnosti, ki je sicer nujna lastnost podjetnika, ni pa zadostna. Verjetno so obrtniki, ki so v bistvu mojstri svojega dela in imajo red ter disciplino,  najbolj uspešni in verjetno so trgovci, ki jim je mar le za razliko, najbolj bogati.

Za podjetnika bi težko rekel, da je vedno bogat, prej bi rekel, da je malo pohlepen, tudi naiven,  čeprav iskreno ustvarjalen.  Ni in ne more biti pa urejen in discipliniran. Pravi podjetnik nima reda, ima »ustvarjalen nered«.

O treh pasteh pa kdaj kasneje.

In tako k prvemu odgovoru. Bistvo podjetniškega delovanja je samostojno pridobivanje dobička na trgu na osnovi izvirne (podjetnikove) zamisli, ki jo ustvarja (materializira) z izvajanjem (delom).  Tako je podjetnik lahko en sam posameznik, kar omogoči enostavno odločanje ali pa zelo velika združba. Kadar je podjetnik ena oseba in podjetje nima izvajalcev,  je ta nujno tudi izvajalec, ki ustvarja zamisel. Lahko pa je podjetnik ena oseba in združuje izvajalce (lahko kot zaposlene ali pa kot svobodne), potem ni nujno, da on izvaja in tudi ni nujno, da vodi izvedbo. Nujno je, da ohranja lastnost podjetnika. Lahko pa je več podjetnikov, ki so potem partnerji in odločanje postane že kar težka naloga. Nujno pa mora podjetnik obvladovati najmanj tri stvari hkrati, ki mu sploh omogočajo stanje podjetniškega delovanja. Ko katera koli od treh sestavin ni v ravnotežju z ostalima dvema, je težava tu. Ni pa to še past. Te težave se dajo razumno reševati in to je eno od osnovnih nalog podjetnika. Ko pa naredi ali dopusti napako, ki ji pravim past, pa je zelo kritično in lahko nevarno. Podjetnik postane ogrožen. Pojavi se zanj pretežko breme, ki ga skuša preleviti na druge, a zares plača ga vedno podjetnik. Le iz zdravih virov pa lahko podjetje zdravo raste, kar se izraža na vedno več dobro plačanih delovnih mestih.  Podjetnik hoče materialno rast in razvoj svoje zamisli podjetnika. Ni ravno tisti podjetnik, ki hoče dnevno čutno uživati blagostanje v miru (hedonizem).

Lastnosti uspešnega podjetnika:  radoveden, delaven, vztrajen, pogumen, drzen, razumen, nemiren, skrben, pozoren, discipliniran… lahko trmast, samozavesten, … (od vseh grehov le lenoben ni , a lahko se približa pohlepu, napuhu, zavisti, požrešnosti, jezi in celo pohoti).

Veščine uspešnega podjetnika:  vešč obvladovanja vsaj treh spremenljivk hkrati,  učinkovit prodajalec, dober gospodar, upravljavec, računar, se zna prilagajati spremembam, spreminjanje mu je v krvi. Spreminja ali pa skuša spreminjati okolje, najmanj pa vpliva na okolje. Človek lahko izbira svoj odnos do stanja, v katerem  je (in vedno je neko stanje): sprejme stanje tako kot je, spreminja (uničuje ali izboljšuje) to stanje, ki je in lahko tudi zapustiti to stanje, ki je (izstopi, odide). Zame je zelo važno, da sta dva dovršna glagola (sprejme in zapusti) in en nedovršen (spreminja).  Življenje je tako ena stalna sprememba, je gibanje, mogoče k miru.

Vrednote  uspešnega podjetnika: ZAUPANJE VASE, zdrav egoizem (znati poskrbeti vsaj zase), neskromnost, priznanje in veljava na podlagi ustvarjalnosti.

 

2.   Na kakšen način ste motivirali svojo podjetniško skupino, da so v prvih razvojnih korakih ves čas in energijo posvetili razvoju podjetja?   

Z močnimi finančnimi nagradami za sodelovanje in s stalnimi dnevnimi skupnimi razmišljanji o izboljšavah, vedno po opravljenem tekočem delu. Skratka z velikodušno plačo in svojo povezovalno vlogo, v smeri ustvarjalnega razmišljanja in stalnega izboljševanja obstoječega. To je bilo možno le z zares močno in dobro prodajo na trgu, ki sem jo vedno vodil.

 

3. Opišite primer(e) slabe prakse na področju kreiranja podjetniške ekipe v fazi rasti podjetja? Tudi pojem »kreiranje podjetniške ekipe« skušam razumljivo  razložiti.

Pretirano  zaupanje v odločilne sodelavce, ki so bili seznanjeni z moje strani o vseh pojavih in idejah in tudi tekočih podatkih delovanja.  Skoraj polovica razvojne ekipe se je podtalno osamosvajala s pohlepno  željo po še večjih zaslužkih. Z lažnimi  zgodbami  so uspeli na trgu zgraditi svojo blagovno znamko. Napor,  ki je bil potreben za ohranitev delovanja, mi je odvzel precej moči. Nekim razvojnim zamislim sem se moral celo odreči.  

 

4.   Kateri so bili največji podjetniški kiksi v vaši karieri, glede na različne življenjske cikle rasti podjetja(podjetij)? Kaj ste se iz tega naučili?

Bilo je zelo, zelo veliko kiksov. Vse sem sam plačal in zato sem se tudi zelo, zelo veliko naučil. Sedaj vem in znam, naučim sem se z izkušanjem.  Prehitra rast iz naslova redkih velikih poslov, kar je zahtevalo nenadne večje kapacitete. In zaposlovanje manj izobraženega kadra kot odgovor na potrebe po večjih kapacitetah.

 

5.   Trenutno ste »upokojenec«, vendar še vedno zelo aktiven – kaj je trenutno vaš največji osebni izziv?

Izziva me prenos izkušenj. Spoznavam, da to ne gre drugače kot v živo. Pomeni, da bi moral sodelovati  neposredno v poslovanju. To je možno, če sem sam svoj gospodar, kar sem bil, ko sem bil v neposrednem poslovanju svojega podjetja. Biti nekomu uporaben v podjetniškem delovanju, pa je že precej zahtevno delo. (A vsekakor enostavnejše kot biti starš otrokom ali zakonski partner). Najprej je nujno vedeti zakonitosti, ki so temelj podjetniškega delovanja. Te poznam, poznam naravo stvari,  naravo podjetniškega delovanja.  Spoznal sem jih skozi svoje delovanje, skozi rasti in padce na prehojeni poti in s stalnim opazovanje dogajanja pri velikih, malih in uspešnih ter neuspešnih. Več kot 40 let izkušanja, opazovanja in  merjenja ter razmišljanja, tudi branja in poskušanja.  Iskal sem zakonitosti, ker po moje delovanje, tudi podjetniško, kot zunanji pojav, mora slediti nekim zakonom. Mora biti znanost. To ni niti religija, niti filozofija in niti umetnost. Umetnost je življenje v celem in to lepo ali pa grdo, dobro ali pa slabo, ljubeče ali pa zastrašujoče. Niti ni duhovnost, ki sicer ne vem, kaj je to. Mogoče je vse skupaj nek duh, a zame ne. Zame je znanost, ker mi je znana zakonitost, ki se jo da dokazati s poskusi. To ni samo ekonomija, niti mikro niti makro, ki je lahko tudi znanost; ne vem kam paše. Na naravoslovni fakulteti so druge znanosti. Delovanje in tudi podjetniško je podvrženo zakonitostim. In to ne preveč nerazumljivim in težko uporabnim. Mogoče preveč zapletamo, ker preveč celovito, tudi čustveno, doživljamo in predstavljamo to podjetniško delovanje. Je pa zelo enostavno, vsaj po moje. Ni težko, če veš. Če pa še znaš, se moraš pa že kar paziti, ker posebneže ubijajo. Tudi konje, mar ne? Dokler je podjetnik čudak, dokler mu je čudno, ni nič posebnega, ker je vsem čudno. A večina se ne spusti v to avanturo podjetniškega delovanja. Večina išče varno zavetje, kakršno koli že. Podjetnik mora biti malo čuden in tudi je. Nenavadno je, ko je nekaj posebnega. Če je to propad, je to bolj njegova stvar, ob uspehu  pa se okolje prebuja in celo zbudi ob velikem uspehu, posebno, če podjetnik postaja bogat. Iz naravoslovja poznam Lentzovo pravilo, ki pravi, da sprememba ovira sebe pri spremembi.     

Kot drugo pa bi moralo obstajati medsebojno zaupanje, ki bi omogočilo iskren odnos  in koristne odločitve. Tu pa je ovira zelo visoka, ker je iskreno približevanje možno le ob dovolj veliki nemoči, teži.  Tako kot pri zdravju. Ko nas dovolj boli, se zaupamo zdravniku.

In kot tretje, mora obstajati taka potreba, potreba po tem načinu. Ko bi podjetnik hotel poslušati nekoga, a kaj ko le hoče, da ga drugi poslušajo.  Moral bi zares čutiti svojo nemoč. Saj se to dogaja, a večinoma kupujejo podjetniki samo od predavateljev splošne napotke, neko statistično res uporabno  razlaganje, ki je podprto z nekimi meteoriti. Tako kot so duhovna razmišljanja  podprta skoraj vedno z istimi osebnostmi. Sicer ljudje stremimo za znanim, je bolj pač bolj varno, je že preverjeno.  Večino rešitev problemov iščemo ljudje na podlagi splošno znanih metod in načinov, ki statistično tudi držijo. Prenašajo jih učitelji, predavatelji, ki jih lahko kupimo (oziroma se prodajajo). Neko izboljšano, bolj osebno obliko ponujajo osebni trenerji (coach), ki jih tudi lahko kupimo. A vse to je le še dodaten strošek in največkrat fiksen strošek. A zakonitosti podjetniškega delovanja, ki bi bile uporabne ne samo statistično, ampak tudi osebno podjetniku v njegovi osebni zgodbi in ne ustvarjajo strošek, ampak prihodek in profit, so pa že zelo velika izjema, če sploh so. Saj veste, da mojster se ne ponuja, sprejme ali pa ne, učenca. Če je učeči pripravljen, je mojster tu. Ko se podjetnik osebno počuti nemočan, to težko prizna, še posebej, ker že »ve« rešitev, ki je običajno ali denar ali drug kader. Redko pa dovoli sebi možnost, da je on sam priložnost in pogoj rešitve.

Vsakemu potencialnemu in že delujočemu podjetniku, ki ne uspeva biti uspešen podjetnik, svetujem, da si iz naivnega začetka čim prej pridobi znanje o NARAVI STVARI in se usmeri v eno od sledečih dejavnosti, dokler ni prepozno in seveda, če hoče še  samostojno delovati (odločati):

  1. POSLOVODJA ( zato mora imeti posebno pogodbo z nekom, z odjemalcem, naročnikom, bil naj bi dober vodja in zanesljiv).
  2. TRGOVEC (ki le preprodaja in mora zato imeti nos za hitre priložnosti, bil naj bi zelo podjeten in preračunljiv).
  3. OBRTNIK (ker ga veseli početi mojstrska dela, je ročno spreten in sam rad naredi vse in je natančen ter dosleden in urejen ter discipliniran).

 

Da podjetnik ne bi postal žrtev svojega pohlepa ter naivnosti, naj bi čim prej spoznal NARAVO STVARI podjetniškega poslovanja. Ker je podjetniško delovanje v kapitalizmu zelo dobrodošlo, če ne celo potrebno, mogoče nujno, je pod vplivom močne propagande. Množično poskušajo posamezniki to pot, a jo zelo drago plačujejo, le  oni sami in njihova družina. Zato svetujem modrost. Sla po svobodni moči je opojno vabljiva. Da ne bi bilo le pijančevanje, je potrebno znanje. Zaupanje vase, v redu, vera v uspeh, v redu, zavedanje stanja, je že kritična točka in vse naprej. Ustvarjanje, izkušanje in spoznanje ter osebno izražanje sebe je še dolga pot.  Ker je najdaljša pot bližnjica, ki jo poskušamo v svoji nestrpnosti in neučakanosti, se nam življenje začenja kriviti levo, desno, gor dol in naokoli  ter skozi itd.  Obremenitve se večajo, podpore pa ni in ni. Izčrpavamo svoje najožje, najbližje. Podjetnik sebe in svojo družino, poslovodja pa zaposlene. Zunanjost pa nima čustev (menda jih Bog tudi nima- saj nima telesa). Temelji se rušijo in streha nam pada na glavo. Morali bi drugače. To drugače pa ne poznamo. Pozna le IZKUŠENI MOJSTER podjetniškega delovanja. Lahko je to reven ali bogat, je pa uspešen. Pomeni, da je zadovoljen s svojim stanjem in nič noče niti vzeti niti  ponuditi.  Je potujoč k resnici. Si ne laže, ni naiven, še manj pa pohlepen. Ni len. Ni  PREDAVATELJEV z različnimi idejnimi poskusi, ki jih sam ni nikoli  izkusil, a jih prodaja (kot sem že omenil, ideja in izvedba ste le 2/3 stanja. In to manjkajočo 1/3 hoče predavatelj vzeti pri podjetniku).  To se lahko nauči le v živo, zato pa je potreben PRIJATELJ, ki ob njem so-deluje. PRIJATELJ je tisti, ki enako, celo isto misli in razume. Torej človek, ki podjetnika razume, a mu je vseeno groba zunanjost. Ta prijatelj ni poslovodja, ni trgovec in ni obrtnik, še najmanj pa je predavatelj, sploh pa ne politik. Ta prijatelj je MOJSTER podjetniškega delovanja.  Pozna naravo stvari in zna tudi narediti (sam izvesti). Ta prijatelj deluje kot somišljenik in ne kot prodajalec, še manj pa kot ponudnik nečesa. Enostavno je drugi, ki omogoča modrejše odločanje podjetnika. Ni tisti, ki ga podjetnik plačuje, plačuje ga TRG !!! Neuspešni podjetniki so žrtve.

PODJETNIŠKO DELOVANJE DA ALI NE ? Seveda, da, a z razumom, ki resnično ljubi. Evolucija se vse prevečkrat zmoti in ustvarja žrtve, a ljubeče obnašanje in ne naivno ter polno pregreh bi ga resnično peljalo k sreči in potem bi bil in uspešen in bogat, pa ne samo on in tudi ne osamljen, a sam s seboj in ob drugih…   Evolucija hoče resnično ljubezen, ne lažni strah, a vse to je potovanje človeka  … kaj pa, če se bo ravno podjetnik spoznal, da je jetnik svojih pregreh,  kar že čuti, a  še ne ve, se še ne zaveda…

T.i. tajkuni niso bili nikoli podjetniki, bili so kvečjemu le poslovodje (direktorji, managerji) in hoteli so postati lastniki. A niso bili podjetniki. Niso imeli lastnosti podjetnika, obvladovanje treh enakovrednih sestavin (idejo, energijo, materijo). Mogoče bi enkrat postali upravljalci- podjetniki, a v tem času niso bili dorasli odgovornosti stanja. Priigrali so si pa sposobnost odločanja, to bi lahko vodilo k rasti podjetja, a s svojimi odločitvami niso počeli drugo kot dobesedno kradli. A niso kradli na trgu (tudi to sploh niso bili sposobni), kradli so bližnji okolici. Pa to še ni najhujše: niso bili sposobni niti kot upravljavci, še manj pa kot poslovodje, trgovati na trgu. Mogoče so sklepali neke pogodbe, neke posle, ki pa lahko, da sploh niso bili niti zakoniti. Tako, Janez, podjetnik to ni in če bi podjetnik bil, bi take poslovodje hitro odslovil, žal z odpravnino. A če bi podjetnik (upravljavec) bil, bi take verjetno ne zaposlil kot poslovodje. Ta čas, ki je za nami je bil čas lastninjenja, ne pa niti gospodarjev niti podjetnikov. Vse to je bilo možno le na osnovi politike in nekaj tega še ostaja. Politiki (država) je še precejšen lastnik premoženja (narodovega), a politiki pa žal niso niti poslovodje. Zato pri nas tudi tako stanje in zato tudi potreba po pravih podjetnikih.  

PODJETNIŠKO DELOVANJE  JE ZARES NAJBOLJ ODGOVORNO OSEBNO DELOVANJE, za kar pa ni ravno vsak rojen. Zato je častno, a hkrati tudi herojsko. Škoda, da heroji hranijo črve. Trgovec,  o tem kasneje, njemu gre le za razliko, ne za stvar.

Za konec šala iz Amerike: Odvetnik, pokliče v pisarno vodovodarja in ko mu ta pove za račun, se odvetnik razjezi:  »Kaj, 200 dolarjev na uro? Saj jih niti jaz kot odvetnik nimam.«  A vodovodar mirno: »Saj jih tudi jaz prej, ko sem bil odvetnik, nisem imel.« Pa še to: edini, ki zares denarno bogatijo, so pa odvetniki. Amerika je pač pravna država?!

Tako za konec in počil je lonec. Hvala lepa.

 

Edvard, vam hvala za ta poglobljena razmišljanja o podjetniku in naravi podjetništva; prepričan sem, da bodo naši bralci v vaših odgovorih našli mnoge smernice in koncepte, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri svojem delovanju.

Janez Žezlina

 

Edvard Golob je od 1968. leta univerzitetni diplomiran inženir kemijske makro molekularne tehnologije Univerze Ljubljana, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Poseduje precej še tržno delujočih blagovnih znamk (korekturni sistemi EDIGS, slavne ROMI barvice, lepilni program EGEPE itd) in modelov in še vedno razvija nove projekte, a bolj na globalni ravni v sodelovanju z distribucijskimi sistemi. Leta 1991 je postal prvi podjetnik še v Jugoslaviji, čeprav se je Slovenija že izrekla za samostojnost.

Njegovo poslanstvo je dodajanje  k razumevanju RAZLOČEVANJA med dobrim-slabim, lepim-grdim, koristnim-škodljivim ter stoji na trdnem izhodišču, da iz dobrega raste vedno boljše in iz slabega vedno slabše. Edvardu Golobu je zelo lepo, če je lahko koristen. Koristnost pa je po njegovo temeljni pogoj za uspešnost. Uspešen človek ne more biti v pomanjkanju, niti časa ne.

Edvard Golob misli, da je oseba lahko bolna, lena ali neumna, lahko pa je tudi zdrava, delovna in razumna. Prve tri lastnosti po njegovem ne zmorejo uspešnosti. Za odpravo prvih treh lastnosti bi naj poskrbela največja združba (človeštvo, država), ki je edina sposobna (mogoče celo dolžna) te pomoči ljudem. Trg pa dovoli, še več, omogoča menjavo viškov in tako lahko le obema koristna menjava omogoča stvarno rast obeh. Ne trgu ne smejo in ne zmorejo biti osebki s prvimi tremi lastnostmi.

Moto Edvarda Goloba je: manjki usmerjajo, viški omogočajo. Cilj mu je pa ne več, temveč bolje delati.