Organizacije imajo pri optimizaciji svojega poslovanja s ciljem večje učinkovitosti in uspešnosti dve veliki področji rezerv in potencialov. Prvo je povezano z besedo POVEZOVANJE, ki se nanaša tako na tesnejše povezovanje s kupci, kot tudi na aktivnejše sodelovanje vseh poslovnih funkcij in poslovnih enot. Drugo je povezano s CELOSTNIM in GLOBINSKIM REŠEVANJEM poslovnih problemov, ki vključuje odpravo vzrokov in ne le posledic  slabosti poslovanja. Navedene ključne besede najdemo tudi med temelj IIBA poslovne analitike, katere prihodnost aktivno soustvarja tudi slovenska podružnica te mednarodne neprofitne organizacije.

 

Kaj NI poslovna analitika

IIBA Poslovna analitika uporablja poslovne analize zgolj kot pripomoček pri iskanju predlogov celovitih poslovnih rešitev, zato je ne smemo zamenjati s poslovno analizo poslovanja oziroma analiziranjem finančnih in računovodskih podatkov, saj nikakor ni usmerjena zgolj in samo v analiziranje podatkov.

IIBA poslovna analitika tudi ni  IT disciplina, saj je področje informacijskih tehnologij le eno od mnogih področij delovanja poslovne analitike.  Pri tem se usmerja predvsem v zagotavljanje skladnosti poslovanja in IT, pri čemer so IT sistemi zanjo le eden od gradnikov celovitih rešitev za poslovne izzive. Zato je nikakor ne smemo zamenjevati s poslovnim obveščanjem (t. i. BI).

Poslovna analitika ne pozna ene same resnice. Poslovne probleme in priložnosti opazuje z različnih zornih kotov. Poslovna analitika zavrača argumente moči, zgolj površinsko odpravo posledic težav in uvajanje kompromisnih rešitev. Nasprotno, zavzema se za iskanje temeljnih vzrokov poslovnih problemov in spodbuja oblikovanje celovitih kreativnih rešitev za…

 

Kaj JE torej poslovna analitika

Poslovna analitika (Business Analysis) po IIBA definiciji je poslovna disciplina, ki obsega nabor pristopov, opravil, znanj in tehnik, ki so potrebne za identifikacijo poslovnih potreb organizacije in njenih strank, oblikovanje celovitih globinskih rešitev zanje za odpravo poslovnih težav in poslovnih tvegan ter omogočanje učinkovitejše realizacije poslovnih priložnosti.  Vse v skladu s strateškimi cilji organizacije skozi povezane spremembe organizacijskih zmožnosti, procesov, razvoja kadrov in vpeljave poslovanju ustreznih informacijskih rešitev.

 

Poslovna vrednost poslovne analitike

Osnovna naloga poslovne analitike je povezovanje vseh poslovnih področij in poslovnih funkcij organizacije ter vzpostavljanje stalne proaktivne komunikacije in sinergij med njimi. Vzpostavlja kulturo sodelovanja in razbija kulturo silosov. Spodbuja razvoj kompetenc vsakega posameznika in organizacije kot celote, inovativnost in pristope izven ustaljenih vzorcev razmišljanja (t. i. »out of the box«). Probleme preučuje z vseh zornih kotov in globinsko ter obravnava različne rešitve zanje. Oblikuje izhodišča in managementu pomaga izbrati optimalno poslovno rešitev v zmagovalni kombinaciji za vse vanje vpletene udeležence (t. i. sinergični win-win) ter izvesti potrebne spremembe za njeno vpeljavo v poslovanje organizacije.

Poslovna analitika je izvidnik pri analiziranju sprememb okolja, pojavljajočih se splošnih smernic razvoja trgov in pri razumevanju pravih potreb strank. Je informator in pomočnik prodajne službe in produktnih vodij, s katerimi skupaj oblikuje ponudbo kot zadovoljitev strankinih pravih potreb in pričakovanj. Je strankina varovalka in zagotovilo, da bo dobila dodano vrednost in tiste koristi, ki so v skladu z njenimi potrebami, pričakovanji in vrednotami.

Znani sta dejstvi sta, da samo okoli 10 % organizacij tudi v praksi uresniči na papirju zapisano strategijo in da se vrhnji management organizacij preveč ukvarja z dnevnimi taktičnimi in tudi operativnimi nalogami. Danes pa je za konkurenčnost in uspešnost organizacij bistvena prav zmožnost hitrega prenosa strategije, ki je prilagojena razmeram poslovnega okolja, v prakso. Razvijanje in krepitev te zmožnosti je glavna strateška dodana vrednost poslovne analitike.

Konkurenčnost organizacij ne izvira le iz kompetenc njihovih zaposlenih, tako kot konkurenčnost njihovih izdelkov in storitev ne izhaja le iz kakovosti in tehnologije. Izvira iz kupčevega prepoznavanja posebne dodane vrednosti. Organizacija lahko trajno ustvarja tovrstno vrednost za stranke s pomočjo celovitega upravljanja konkurenčnosti, z neprestano uporabo vzvodov konkurenčnosti in s tem svojih konkurenčnih zmožnosti, ki jih s pomočjo poslovnih pristopov prihodnosti pretvarja v razlikovalne kompetence, ter z vzpostavljanjem usklajenosti organiziranosti, kadrov, procesov, IT sistemov in ostalih virov z njenim inovativnim poslovnim modelom, kar so še posebno pomembna področja delovanja poslovne analitike.  Več o tem si lahko preberete v knjigi  »Poslovni pristopi prihodnosti / Kako boste dosegli trajno visoko konkurenčnost vaše organizacije« avtorjev Aleša Štempiharja in Franca Bračuna (več na www.konkurencnost.org).

Končni cilj večine naštetih oblik dodane vrednosti poslovne analitike so uspešno in učinkovito izvedeni projekti in optimizirani procesi, ki v prakso prenašajo potrebne sistemske, strukturne, organizacijske, postopkovne in tehnične spremembe v skladu s strategijo in poslovnim modelom organizacije.

 

Primera uporabe pristopov posloven analitike

Primer 1: slovensko, proizvodno, srednje veliko podjetje v živilski branži je bilo pred prenovo celovite informacijske rešitve. Informatik je v povabilu k oddaji ponudbe preferiral domače ERP ponudnike in oblikoval opis stanja in zapis naslednjih glavnih zahtev:  pokrivanje masovne proizvodnje s poudarkom na optimizaciji planiranja z vidika povečevanja kapacitet; malo kupcev, predvsem domači s poudarkom na RIP naročilih; podpora notranji logistiki, izboljšati poslovno poročanje. Zunanji svetovalec je v skladu s priporočili poslovne analitike najprej z vodstvom organizacije izvedel razgovor s poudarkom na bodoči strategiji organizacije in videnju njenih konkurenčnih prednosti, na podlagi katerega  so bile ugotovljena naslednje zahteve: pokrivanje butične naročniške proizvodnje; planiranje z vidika značilnosti specialnih izdelkov in fleksibilnosti majhnih dobav; veliko kupcev, predvsem tujih, zaradi česar je potrebno upoštevati CRM elemente in tudi ponudnike mednarodnih ERP rešitev.  Razlika v potrebah in v zahtevah je tako očitna, da ne potrebuje komentarja, razen tega, da je to žal pogosta slika iz življenja organizacij, ki svojo informacijsko prenovo prepuščajo predvsem službi informatike, pri čemer le-ta nima zadostnih informacij, kam organizacija usmerja svoj strateški razvoj.

 

Primer 2: eno večjih in uspešnejših slovenskih gradbenih podjetij je želelo prenoviti informacijsko podporo izvedbi in finančni analizi projektov. Pred iskanjem ustrezne informacijske rešitve je bila izvedena analiza poslovnih potreb organizacije, ki je pokazala: organizacija nima formalizirane izvedbe projektnega dela;  odgovornost in usposobljenost projektnih vodij je različna in ni v skladu z veliko vrednostjo projektov; obstajajo dokaj velike rezerve v učinkovitosti izvedbe procesov projekta (čas, stroški);  ni vzpostavljen pregled portfelja projektov;  kultura projektnega vodenja je le navidezno razvita; organizacija potrebuje prodor na nove tuje trge. Poslovni analitik je organizaciji svetoval, da še pred informacijsko prenovo oblikuje celovito poslovno rešitev, v katero bo vključila: jasno opredelitev svojih bodočih strateških usmeritev in oblikovanje prioritete segmenta kupcev;  spremembo organiziranosti, popis in optimizacijo procesov izvedbe svojih projektov, razvoj kompetenc projektnih vodij in dvig projektne kulture ostalih zaposlenih; vzpostavitev koncepta evidence portfelja projektov.

 

Aleš Štempihar, predsednik IIBA Slovenia Chapter, svetovalec  in direktor Askit d.o.o. 

 

O IIBA in BABOK

International Institute of Business Analysis (http://www.theiiba.org ) je svetovna neprofitna organizacija poslovnih analitikov. Ustanovljena je bila leta 2003 v Kanadi in ima že več kot 15.000 članov iz več kot 100 držav po celem svetu (Kanada, ZDA, Avstralija, Japonska, Indija, Evropa …). Njeni izvršni člani, ki so vodilni strokovnjaki na področju poslovne analitike, so znanja in izkušnje dobrih praks združili v BABOK (Guide to the Business Analysis Body of Knowledge). 
BABOK – Vodnik po znanju poslovne analitike (The Guide to the Business Analysis Body of Knowledge®) – je vir informacij in najboljših praks na področju poslovne analitike, v katerem IIBA opisuje aktivnosti, naloge, sposobnosti in znanja, ki jih poslovni analitiki potrebujejo za učinkovito izvajanje pri reševanju poslovnih težav in uresničevanju poslovnih priložnosti.

IIBA Slovenia Chapter (www.iiba.si) je bila ustanovljena marca leta 2009. Kot neprofitno društvo združuje vodilne strokovnjake na področju poslovne analitike v Sloveniji, katerih poslanstvo je, krepiti uspešnost, učinkovitost in konkurenčnost slovenskih podjetij in organizacij. Število članov se bliža številki 40.

IIBA Slovenia podpira vse poslovne dogodke, ki s kakovostno vsebino pokrivajo poslovne rešitve za poslovne potrebe organizacij. Neprestani dvig konkurenčnost je prav gotovo ena od osnovnih poslovnih potreb vsakega podjetja. Prav spodbujanje razvoja konkurenčnosti organizacij pa je rdeča nit konference Napredni poslovni pristopi 2011, ki bo potekala 21. In 22. Junija v Hiši kulinarike Jezeršek. Nekaj zanimivih naslovov: Third generation of management: new models of motivating and engaging employees /  Soustvarjanje inovativne strategije / Soft factors of competitiveness / Upravljanje učinkovitosti poslovanja  / Z operativno odličnostjo do konkurenčnosti / Strateška preobrazba poslovnega sistema Steklarna Hrastnik d.d. / Change management / K… = Kupci, Kreativnost, Konkurenčnost / How to build a corporate culture that creates win-win synergies;  celoten program pa najdete tukaj.