Najnovejša študija na podlagi intervjujev s 1.709 CEO-tov iz 64 držav, ki jo je opravil  IBM Institute for Business Value med septembrom 2011 in januarjem 2012, je pokazala, da imajo predsedniki uprav in direktorji v naslednjih treh letih naslednje prioritetne izzive poslovanja:  

  • opolnomočenje zaposlenih na temelju (drugačnih) vrednot,
  • angažiranje strank kot posameznikov,
  • spodbujanje inovativnosti s pomočjo partnerstev.

Študija posebej izpostavlja pomen povezovanja in sodelovanja v organizaciji in zunaj nje (op.p.: CEOs have a new strategy in the unending war for talent. They are creating more open and collaborative cultures – encouraging employees to connect, learn from each other and thrive in a world of rapid change. Collaboration is the number-one trait CEOs are seeking in their employees, with 75 percent of CEOs calling it critical.)

CEO-ti namreč iščejo in pričakujejo več kot le koristi na podlagi optimizacije dobavnih verig in integracije prodaje in podpornih procesov. Njihov fokus se preusmerja v  nove oblike povezav med ljudmi, naj bodo ti kupci, zaposleni, partnerji ali investitorji, ne glede na to iz katerega dela sveta prihajajo. Zavedajo se namreč, da smo že vstopili v novo obdobje vsesplošne povezanosti, ki prinaša korenite spremembe v načine medsebojnega sodelovanja ljudi in njihove povezanosti s poslovnim okoljem v katerem delujejo. Ta nov fokus prinaša potrebo tudi po spremembah strategij, organizacijskih struktur in kulture. Tako veliko najuspešnejših podjetij že razvija veliko bolj odprte kulture in pospešeno spodbuja razvoj popolnoma novih oblik inoviranja, ki naj bi jim prinesle konkurenčno prednost.

Vloga poslovnega povezovalca pri ustvarjanju kulture zmagovitih sinergij

Poleg tega znani menedžerski guru dr. Ichak Adizes pravi, da organizacije na vrhuncu potrebujejo poslovnega integratorja. Midva z Alešem pa meniva, da prav vse organizacije, ki dandanes želijo (ponovno) konkurirati v globalnem in vedno bolj kompleksnem okolju potrebujejo formalne in neformalne poslovne povezovalce.

Zakaj je temu tako in kakšna je njihova vloga?

Kot je razvidno iz spodnje tabele poslovne potrebe okolja seveda determinirajo inovativne in prebojne odzive organizacij, pri čemer je vedno bolj pomembno, da se v podjetju v ta namen vzpostavlja kultura zmagovitih sinergij, ki jo v podjetju spodbujajo poslovni povezovalci in ki deluje v smeri zagotavljanja notranje in zunanje skladnosti v podjetju.

Poslovne potrebe v okolju Odzivi organizacij nanje
  • Poslovno okolje je bistveno bolj kompleksno, nestanovitno, negotovo in zapleteno.
  • Soodvisnost organizacij je vedno večja in vse težje obvladljiva.
  • Prihod novih in novih revolucionarnih tehnologij, tudi na podlagi radikalnih inovacij, je vedno hitrejši.
  • Vedno večja povezanost in prepletenost procesov v organizaciji s procesi v okolju.
  • Vse manj je razpoložljivih sredstev za naložbe, kar sili organizacije k še večji racionalizaciji in optimizaciji ter zavarovanju svojih investicij.
  • Zaradi vse višje povprečne starosti delovne sile, je potrebno vse bolj inovativno dvigovati njihovo produktivnost.
  • Boj organizacij za najbolj nadarjene kadre je vedno hujši.
  • Drastično povečanje razpoložljivih informacij za stranke, kar jim omogočata eksponentno število opcij nakupa. To prispeva k vedno večji »izbirčnosti« strank.
  • Globalno povezovanje strank prek socialnih omrežij, ki postajajo osrednji mehanizem in gibalo sodelovanja in izmenjave informacij.
  • Vedno manjša zvestoba strank do blagovnih znamk,  po drugi strani pa vedno večjo zahtevo po  personalizaciji.
  • Konkurentov je vse več, tržnih niš vse manj.
  • Vedno hujši boj za kadre, ki so sposobni prenesti svojo kreativnost v rešitve in ki še posebej dobro zadovoljijo potrebe strank ali jih celo soustvarjajo.

 
  • Organizacije morajo vedno hitreje prilagajati svoje strategije, pogosto celo posameznim trgom in/ali skupinam velikih kupcev.
  • Organizacije morajo neprestano izvajati raziskave in analize poslovnega okolja, razvijajočih se trgov in potreb strank.
  • Pripraviti morajo možne scenarije prihodnjih sprememb v okolju in na podlagi teh narediti načrt ustreznih odzivov  nanje.
  • Inovativnost se vse bolj seli iz razvoja novih izdelkov na področje inovacij poslovnih modelov.
  • Pri tem je vse bolj pomembno zagotavljati skladnost poslovnega modela z organiziranostjo, kadri, procesi in informacijskimi sistemi.
  • Organizacije morajo nadgraditi klasične procese upravljanja z upravljanjem svojih konkurenčnih sposobnosti.
  • Upravljati morajo portfelj strateških iniciativ in projektov s pomočjo transparentnega koncepta prioritet in optimalne alokacije virov.
  • Izvesti morajo odmik od osredotočenosti na svojo ponudbo k osredotočenosti na razumevanje potreb posameznih strank in tudi potrebe strankinih strank, za kar so potrebni poglobljeni stiki.
  • Stranke vključiti v kreativno sooblikovanje rešitev.  Enako tudi partnerje.
  • Uvesti učinkovito upravljanje postopkov zbiranja povratnih informacij strank (pohvale, reklamacije, predlogi) v celotni življenjski poti rešitve.
  • Vpeljati procesno usmerjenost, ki med zaposlenimi krepi zavedanje o obravnavi stranke in njeni celostni izkušnji od začetka do konca (t.i. E2E).
  • Razvijati projektni način dela in učinkovito upravljati portfelj projektov.
  • Vpeljati metrike za spremljanje učinkovitosti in uspešnosti.
  • Vzpostaviti kulturo, vrednote, norme in pravila, ki spodbujajo povezovanje in sodelovanje zaposlenih, zavedanje odgovornosti, odprto inoviranje, prenos znanja, odprto komunikacijo in izmenjavo informacij.

Zagotavljanje notranje skladnosti 

Poslovni povezovalci so najprej spodbujevalci notranje skladnosti in povezanosti – integracije, npr. kadrovske funkcije z ostalim poslovanjem,  poslovne in informacijske strategije, projektnih in funkcijskih vodij, strateškega marketinga in prodaje. V večjih organizacijah ali skupini podjetij skrbijo za poenoteno delovanje ključnih procesov, za prenos dobrih praks ali izboljšav od vira nastanka po celotni organizaciji.

Pomembno vlogo imajo tudi pri vzpostavljanju razumevanja in upoštevanja strateških usmeritev, s čimer prispevajo k povezovanju strategije z operativo. Npr. v fazi vzpostavljanja posameznega projekta skrbijo za usklajenost njegovih poslovnih ciljev  s strateškimi cilji in za izračun donosnosti projekta, pri oblikovanju aktivnega portfelja projektov pa sodelujejo pri izboru in nadzoru tistih projektov, ki so glede na razpoložljive vire organizacije optimalni glede na strateške iniciative in potrebe strank.

Zagotavljanje zunanje  skladnosti

Poslovni povezovalci so pomočniki strateškemu marketingu in prodaji z izvajanjem aktivnosti stalnega in sistematičnega spremljanja in analiziranja sprememb v okolju ter pravočasnega prepoznavanja ekonomskih, družbenih, demografskih, tehnoloških in političnih trendov, ki bi lahko vplivale na nove ali spremembe obstoječih potreb strank.  Na podlagi teh raziskav pripravljajo možne scenarije prihodnjih sprememb v okolju, kar je podlaga za oblikovanja načrta ustreznih odzivov organizacije nanje.  S tem omogoča, da organizacije izvedejo odmik od osredotočenosti na svojo ponudbo k osredotočenosti na razumevanje potreb okolja, strank in bolje prilagodi svoj razvoj in ponudbo strankam. Poslovni analitiki gredo še korak dlje, so nosilci vključevanja strank v soustvarjanje razvoja novih izdelkov, storitev, rešitev in celo poslovnih modelov. S tem omogočajo svojim organizacijam oblikovanje ponudbe za zadovoljitev pravih potreb strank in svoje organizacije.

Generične kompetence poslovnega povezovalca

V spodnji sliki predstavljava ciljne generične kompetence, ki naj bi jih imeli imeli praktično vsi profili poslovnih povezovalcev, pa naj gre za generaliste (tiste, ki imajo interdisciplinarna znanja in izkušnje ter uporabljajo širok nabor metod in tehnik pri svojem delu, kot npr.  arhitekt poslovnih sistemov, poslovni svetovalec, strateški načrtovalec, portfolio menedžer, vodja programov, itd.) ali specialiste (so specialisti za določeno kompleksno področje ali dejavnost, poglobljeno obvladujejo ožji nabor metod in tehnik, kot npr. sistemski analitik, IT strategist, procesni arhitekt, analitik poslovnih procesov, itd.) oz. hibridne profile, ki združujejo znanja in veščine poslovnega povezovalca s svojim strokovnim področjem (npr. projektni menedžer, produktni vodja, kadrovski strateg, predsednik uprave, itd.).

Vsem tem profilom je lastno obvladovanje in uporaba naslednjih generičnih kompetenc:

 

Vir: Prilagoditev IIBA kompetenčnega model-a, 2010

 

Sistemsko in analitično razmišljanje ter usmerjenost k iskanju rešitev – pri tem gre za:

  • Sposobnost sistemskega razmišljanja s tem, ko razume interakcijo in vzorce delovanja ljudi, procesov in odnosov.
  • Sposobnost videti široko sliko.
  • Sposobnost kreativnega razmišljanja – generiranja novih idej za rešitev.
  • Sposobnost  razumevanja procesa odločanja.
  • Sposobnost učiti se iz prakse, nadgrajevati in prenašati znanje in spoznanja na druga področja oz. nazaj v prakso.
  • Sposobnost reševanja problemov s tem, ko res razume, kje je problem in ali bodo ukrepi res rešili ključni problem, predvsem pa se zna ukvarjati z resničnim vzrokom problema in ne njegovimi simptomi.

Vedenjske kompetence:

  • Etičnost – sposobnost vzpostavljanja polnega zaupanja z vsemi udeleženci in ločevanja med moralnim in nemoralnim ter prepoznavanja, kdaj predlagane rešitve kršijo določene norme.
  • Osebna urejenost oz. organiziranost omogoča poslovnemu povezovalcu učinkovito delo na nalogah in ravnanje z informacijami.
  • Sposobnost vzpostavljanja zaupanja, zato da lahko izvabi zahteve tudi pri občutljivih zadevah in poskrbi za to, da so priporočila korektno ocenjena.

Znanja s poslovnih področij:

  • Poznavanje temeljnega poslovnega delovanja enakega vsem organizacijam in poznavanje najboljših primerov prakse (npr. kadri, finance, IT, nabava).
  • Poznavanje branže, v kateri deluje (vedenje, kaj je v določeni branži konkurenčna prednost).
  • Poznavanje konkretnega podjetja oz. organizacije, t.j. razumevanja organizacije, ciljev, kaj prinaša profit, odnosov med oddelki in poznavanje zaposlenih.
  • Poznavanje in razumevanje obstoječih rešitev z namenom učinkovitega uvajanja sprememb.

Komunikacijske veščine:

  • Poslušanje – aktivno in globoko, zares “slišati” tudi nepovedano.
  • Ustno komuniciranje – učinkovito izražanje idej na način, ki je primeren za ciljno skupino.
  • Sposobnost učenja drugih – posredovanje zahtev in problemov na način, ki zagotavlja razumevanje tematike in ohranjanje informacij.
  • Pisno komuniciranje z namenom ustreznega dokumentiranja stvari, ki ostanejo na daljši rok.

Sposobnost interakcije z drugimi:

  • Pogajalske in moderatorske sposobnosti z namenom preprečevanja in razreševanja sporov glede prioritet in narave zahtev.
  • Voditeljstvo – formalno in neformalno, z namenom vodenja drugih pri iskanju zahtev ter spodbujanja deležnikov k podpiranju sprememb.
  • Timsko delo – sposobnost sodelovanja z drugimi, tako da podpira njihovo delo. Na ta način se lahko rešitve uspešno implementirajo.

Sposobnost uporabe informacijskih orodij

  • Sposobnost povezovati se na socialnih omrežjih.
  • Sposobnost uporabljati orodja za pospeševanje povezovanja, sodelovanja, komunikacije kot so orodja za projektno vodenje, poslovno povezovanje, timsko delo na daljavo.

Glede na prihodnji razvoj vloge poslovnega povezovalca, ki gre bolj v smeri upravljalca sprememb in inovatorja poslovnih modelov oz. poslovnega stratega, pa meniva, da kompetenca poznavanja in uporabe informacijskih orodij ne bo več samostojna generična kompetenca, temveč bo ali vsebovana v ostalih generičnih kompetencah oziroma bo prešla v specifično kompetenco.  Namesto nje pa bo šesta generična kompetenca poslovnih povezovalcev bolj v smeri sistematičnega upravljanja trendov, sprememb in inoviranja strategij in poslovnih modelov (imenovana npr. kompetenca strateškega inovatorja).

 Aleš Štempihar, svetovalec Askit d.o.o. in

mag. Janez Žezlina, partner in svetovalec Energos d.o.o.

 

Naslednjič: primer vloge poslovnega povezovalca iz poslovne prakse