POSLOVNO MORALNO VODITELJSTVO – 2. del
Marketinška agencija Vam ponudi »reklamo«, v kateri za izpolnitev potrošnikovih pričakovanj in za čistočo gore kuhinjske posode »zadostuje že kapljica« (Boste dovolili objavo?). V inženirskem oddelku, v katerem so tradicionalno izključno rigidni sodelavci, ste za vodjo projektov postavili novinko-žensko, ker želite spodbujati raznovrstnost (Ste to naredili namerno?). Ste vodja nabave in obstaja priložnost, da je kot glavni dobavitelj izbran vaš favorit (Boste zato deležni posebnih »ugodnosti«?). Vidite potrebo, da v svoji organizaciji sprejmete kodeks, ker poleg konstantnih vodstvenih intervencij potrebujete tudi »notranjo zakonodajo«, če želite dolgoročno izboljšanje kulture in klime (Zakaj pri pisanju kodeksa niso sodelovali vaši sodelavci/zaposleni in zakaj je kodeks napisan tako kot zakon?). Svojim potencialnim investitorjem ponujate izjemno lukrativno shemo, ki prinaša profite celo, ko gredo vsi indeksi »v franže«, vendar – domnevno – vi bolje poznate trg, vaša karizma pa vam pri tem pomaga (Ste pripravljeni vsem obelodaniti, da se tudi vi lahko zmotite?). Našli ste nov učinkovit način motiviranja, ki nič ne stane: obljuba za ambiciozne sodelavce, da bodo napredovali (Ali boste obljubo ob izpolnjevanju postavljenih pogojev dejansko izpolnili čez eno leto?)…
Normativna poslovna etika za odgovor na zastavljena vprašanja managementu/vodjam, ki skušajo neomajno verjeti v poslovno moralo (to je prvi korak do ravnanj iz okrilja moralne nespornosti in pravičnosti), ponuja učinkovito orodje, ki nikoli ne zataji: kompleksen argument. Da do takega argumenta pride, je potrebno investirati nekaj časa v razmišljanje in izpopolnjevanje sposobnosti moralnega razsojanja, v dialog s samim seboj in z vsemi vpletenimi, predvsem pa v uvajanje poslovno-moralnih vodil v vsakodnevno poslovno odločanje. Če v svojem poslovnem življenju nikoli niste imeli za seboj neprespane noči, začutili strahu ali pa drugih neprijetnih tesnobnih občutkov negotovosti, ko ste se spraševali, ali (bo)ste ravnali prav, potem ste bodisi vedno sprejemali odločitve brez temeljitega premisleka, ne da bi se obremenjevali s posledicami; ali pa nikoli niste bili postavljeni pred resne prelomne odločitve in zanje ponosno prevzemali odgovornost.
Predhodna temeljna vprašanja pred sprejemom poslovno-moralne odločitve so najmanj naslednja: Kaj je Dobro (prav) in kaj Zlo (narobe) glede na konkretno situacijo? Kako je zaželeno, da se odločim? Kaj je še sprejemljivo in kaj mejno, manipulativno, nesprejemljivo? Kako bi se počutil, deloval in razmišljal, če bi se jaz znašel v taki vlogi, situaciji, ko bi me doletela takšna dejanja? Zakaj držim ali prelomim dano obljubo (ugotovite vzorec)? Ali lahko moj način delovanja posplošim v obče pravilo, ki velja za vse primere in ljudi? Ali moram opustiti ustaljene kalupe, modele, vzorce, zaradi katerih sem sicer predvidljiv, a pogosto tudi nepravičen, in moj način delovanja drastično individualizirati, prilagoditi unikatnim okoliščinam, osebam? Ali zato ker želim ustreči, postajam preveč fleksibilen in premalo načelen? Ali v človeku, s katerim poslujem, vidim cilj; ali pa ga izkoriščam kot sredstvo? Ali sem sposoben izbrisati preteklo zgodovino in zadeve/odnose, ki jih želim spremeniti, premisliti in postaviti znova (tabula rasa)? Kakšne bodo posledice in rezultati mojih današnjih dejanj čez 5, 10 let? Kdo bo imel največ koristi od moje odločitve (jaz, podjetje, sodelavci, skupnost, planet, vsi našteti…)?
Kdor ne sledi vodilom, ki jih ponuja poslovna morala kot sklop dejanskih nenapisanih fenomenov, ki jim je vredno slediti, ter poslovna etika kot veda, vedoč ali največkrat nevede trpi za sindromom, ki ga definiramo kot akrasia (osebnostna iracionalnost, šibkost volje, pomanjkanje samokontrole in odločnosti). V izogib tovrstnemu »trpljenju« in boljšemu novemu poslovnemu svetu se moramo dosledno izogibati dvojnim standardom in delovati v skladu z načelom: Moja dolžnost je, da vedno ravnam prav; in da sem odgovoren za ravnanja, ki jih naredim, in ki jih ne naredim, pa jih moral. Obenem pa sem vedno in povsod poslovno-moralno senzibiliziran na pravilna ravnanja, kar pomeni, da ravnam bodisi: a.) z enakimi enako, b.) z neenakimi neenako ali pa c.) z enakimi neenako in d.) z neenakimi enako. Kdaj kako ravnati, je seveda odvisno od kreposti naše presoje. Le na tak način se lahko v poslovnem svetu vzpostavlja zaupanje in kredibilnost.
Dobran Juričan
P.S.: Če je poslovno ravnanje in razmišljanje, ki ga promovira poslovno-moralno voditeljstvo edini zanesljiv izhod iz trenutnega obdobja recesije, ki je v prvi vrsti kriza vrednot, ali še verjamete, da se bomo zagotovo izkopali iz krize in da nas kaj takega nikoli več ne bo doletelo?
Nadaljevanje prihodnjič.