Povzeto po:

https://www.mckinsey.com/global-themes/employment-and-growth/technology-jobs-and-the-future-of-work?cid=other-eml-ttn-mgi-mgi-oth-1712

 

Razvoj avtomatizacije, ki ga omogoča pospešeni razvoj digitalne tehnologije, vključno z robotiko in umetno inteligenco, prinaša večjo produktivnost (in s produktivnostjo posledično tudi gospodarsko rast), obenem pa tudi večjo učinkovitost, varnost in blaginjo. Toda te tehnologije postavljajo pred vsem nas tudi kompleksna vprašanja in izzive o širšem vplivu avtomatizacije na delovna mesta, kompetence in veščine zaposlenih, plače in naravo samega dela.

 

Trgi dela so pod napetostjo in talent je premalo izkoriščen

Približno 30 do 45 odstotkov delovno sposobnega prebivalstva po svetu je premalo izkoriščenega – v to skupino spadajo brezposelni, neaktivni in podzaposleni prebivalci. To pomeni približno 850 milijonov ljudi skupaj, v Združenih državah, Združenem kraljestvu, Nemčiji, na Japonskem, Braziliji, na Kitajskem in v Indiji. Največ pozornosti namenjamo nezaposlenim in premajhno pozornost podzaposlenim in neaktivnim prebivalcem, ki predstavljajo večino neizkoriščenega človeškega potenciala.

Skoraj 75 milijonov mladih je uradno brezposelnih. Ženske predstavljajo eno največjih skupin neizkoriščenega trga dela: globalno je 655 milijonov manj žensk delovno aktivnih kot moških.

 

Dohodki gospodinjstev v razvitih gospodarstvih so stagnirali ali padli, kar je povzročilo javno razburjenje

Recesija je bila vodilni vzrok za nenaden konec rasti plač v globalnem bruto domačem proizvodu (BDP), vendar so k temu prispevali tudi drugi dolgoročnejši dejavniki, vključno z zmanjšanjem deleža nacionalnega dohodka, ki se izplačuje delavcem, tako imenovani delež plač. Slednji je pri naprednih gospodarstvih padel kljub povečani produktivnosti, kar kaže na nepovezanost med rastjo produktivnosti in rastjo plač.

 

Spretnosti, delovna mesta in lokacije se ne ujemajo vedno, kar mnogim omejuje možnosti zaslužka

Izobraževalni sistemi niso dovolj dobro sledili spreminjajoči se naravi dela, zaradi česar mnogi delodajalci pravijo, da ne morejo najti dovolj delavcev z veščinami, ki jih potrebujejo. V McKinseyevi raziskavi o mladih in delodajalcih, izvedene v devetih državah, je 40 odstotkov delodajalcev dejalo, da je pomanjkanje veščin glavni razlog za prosta delovna mesta. Šestdeset odstotkov je izjavilo, da novi diplomanti niso bili ustrezno pripravljeni na gospodarstvo. V nedavni raziskavi iskalcev zaposlitve, ki jo je izvedel LinkedIn, je 37 odstotkov anketirancev izjavilo, da njihova trenutna zaposlitev ne izkorišča njihovih spretnosti v celoti ali jim ne prinaša zadostnega (strokovnega oz. osebnostnega) izziva.

 

Čezmejna migracija zapolnjuje vrzeli v znanju, vendar lahko povzroči napetosti

Leta 2015 je bilo emigrantov po svetu približno 247 milijonov, število, ki se je v zadnjih 50 letih skoraj potrojilo. Večina jih cilja na kraje, kjer verjamejo, da bodo našli boljša delovna mesta. Več kot 90 odstotkov se jih je prostovoljno preselilo, približno polovica pa se jih je preselila iz razvijajočih se v razvite države. V obdobju 2000 do 2014 je migracija delovne sile prispevala približno 40 odstotkov rasti delovne sile v Kanadi, Španiji, Združenem kraljestvu in ZDA.

Migranti so prispevali k svetovni proizvodnji v višini približno 6,7 trilijone (op.p. trilijon = 10 na 18. potenco) dolarjev ali 9,4 odstotka svetovnega BDP v letu 2015. Vendar delavci migranti v povprečju zaslužijo za 20 do 30 odstotkov manj od primerljivih domačih delavcev. Učinkovitejši integracijski pristopi bi lahko postavili temelje za gospodarske koristi, v višini do 1 trilijona dolarjev na svetovni ravni, kar bi koristilo tako gospodarstvom kot posameznikom.

 

Kako avtomatizacija in tehnologija vplivata na delo

Raziskava MGI o potencialu avtomatizacije svetovnega gospodarstva, s poudarkom na 46 državah, ki predstavljajo približno 80 odstotkov svetovne delovne sile, je preučila več kot 2.000 delovnih procesov in kvantificirala tehnično izvedljivost avtomatizacije vsakega od njih.

Deleži poklicev, ki jih je mogoče popolnoma avtomatizirati s trenutno tehnologijo, so dejansko majhni – manj kot 5 odstotkov. Dodatna pomembna ugotovitev je, da tudi če celotni poklici niso avtomatizirani, bo delna avtomatizacija (kjer so samo nekatere aktivnosti, ki sestavljajo poklic, avtomatizirane) do neke mere vplivala na skoraj vse poklice.

V raziskavi so ugotovili, da ima približno 60 odstotkov vseh poklicev vsaj 30 odstotkov dejavnosti, ki jih je moč avtomatizirati s trenutno tehnologijo. To pomeni, da se bo večina poklicev spremenila in več ljudi bo moralo delati s tehnologijo.

Na svetovni ravni so izračunali, da bi lahko prilagoditev trenutnih tehnologij avtomatizacije vplivala na 50 odstotkov svetovnega gospodarstva, 1,2 milijarde zaposlenih in 14,6 trilijone dolarjev plač. Samo štiri države – Kitajska, Indija, Japonska in Združene države – predstavljajo nekaj več kot polovico te vrednosti. Scenariji, predvideni v okviru raziskave kažejo, da lahko traja vsaj dve desetletji, preden avtomatizacija doseže 50 odstotkov vseh današnjih delovnih aktivnosti, ob upoštevanju regij, kjer so plače relativno nizke.

 

Digitalne platforme talentov izboljšujejo ujemanje delavcev z delovnimi mesti

Digitalne platforme talentov imajo potencial za izboljšanje načinov usklajevanja delavcev in delovnih mest, ustvarjanje preglednosti in učinkovitosti na trgih dela ter potencialnega povečanja BDP.

 

Neodvisno delo je v porastu

Raziskava MGI ugotavlja, da se od 20 do 30 odstotkov delovno sposobnega prebivalstva v ZDA in Evropski uniji ukvarja z neodvisnim delom. Nekaj več kot polovica teh delavcev dopolnjuje svoje dohodke in imajo tradicionalna delovna mesta, bodisi študenti, upokojenci ali skrbniki/negovalci. Medtem ko 70 odstotkov prostovoljno izbere tovrstno delo, ga 30 odstotkov uporablja iz nuje, ker ne morejo najti tradicionalnega dela, ali takšnega dela, ki ustreza njihovim dohodkom in potrebam po fleksibilnosti. Delež neodvisnega dela, ki se izvaja na digitalnih platformah (le približno 15 odstotkov neodvisnega dela) na splošno hitro narašča, kar je posledica obsega, učinkovitosti in enostavnosti uporabe za delavce in podjetja. Take platforme vključujejo Uber, Etsy, Didi in druge. Medtem ko so tisti, ki sami izberejo samostojno delo, na splošno zadovoljni, so tisti, ki samostojno delajo iz nuje, nezadovoljni s spremenljivostjo dohodka in pomanjkanjem dodatkov, ki so povezani s tradicionalnim delom.

 

Ne smemo pozabiti – tehnologija ustvarja nova dela in možnosti zaslužka

Pomembno pa se je zavedati, da tudi medtem, ko tehnologije nadomestijo nekaj delovnih mest, ustvarjajo novo delo in nove načine za ustvarjanje dohodka v panogah, ki si jih večina od nas niti ne more predstavljati. Ena tretjina novih delovnih mest, ustvarjenih v ZDA v zadnjih 25 letih, prej ni obstajala na področjih, vključno z razvojem IT, proizvodnjo strojne opreme, ustvarjanjem aplikacij in upravljanjem IT sistemov.

Neto vpliv novih tehnologij na zaposlovanje je lahko zelo pozitiven. Študija pariškega urada globalne svetovalne organizacije McKinsey za leto 2011 je pokazala, da je internet v zadnjih 15 letih ugasnil 500.000 delovnih mest v Franciji, hkrati pa je ustvaril še 1,2 milijona drugih, kar pomeni 700.000 novih delovnih mest ali 2,4 delovnih mest, ustvarjenih za vsako ugaslo delovno mesto. Vse večja vloga baz podatkov v gospodarstvu in podjetjih bo ustvarila veliko potrebo po statistiki in podatkovnih analitikih. V zadnjih desetih letih ocenjujemo pomanjkanje okoli 250.000 podatkovnih znanstvenikov v ZDA.

 

Izzivi digitalizacije in možne rešitve

S pojmom digitalizacija mislimo na:

  1. Digitalizacijo sredstev, vključno z infrastrukturo, povezanimi stroji, podatki in podatkovnimi platformami;
  2. Digitalizacijo operacij, vključno s procesi, plačili in poslovnimi modeli ter medsebojnimi odnosi s strankami in dobavno verigo;
  3. Digitalizacijo delovne sile, vključno z uporabo digitalnih orodij pri delavcih, digitalno usposobljene delavce in nova digitalna delovna mesta in vloge.

Opažamo zelo neenakomeren razvoj digitalizacije med podjetji. Visoko digitalizirani so finančne storitve, mediji in tehnični sektor. Tukaj so tudi plače in produktivnost višji. Manj digitalizirani so v zdravstvu, šolstvu in trgovini.

Podjetja, ki so digitalni voditelji v svojih sektorjih, imajo hitrejšo rast prihodkov in večjo produktivnost kot njihovi manj digitalizirani konkurenti. Njihovi dobički in marže se lahko povečajo trikrat hitreje, delavci v teh podjetjih pa imajo dvojno rast plač. Digitalizacija bo še naprej spreminjala organizacijo dela v podjetjih. Vse to bo zahtevalo nenehno prilagajanje in usposabljanje delavcev v smislu spretnosti, aktivnosti, podjetij in celo sektorjev, v katerih delajo.

Jasno je, da smo še vedno na zgodnjih stopnjah digitalizacije, in obstaja precejšnja neenakost. Tudi med državami obstaja znatna neenenakost. Na splošno ocenjujemo, da so ZDA z digitalnimi tehnologijami izkoristile le 18 odstotkov svojega potenciala, medtem ko je Evropa izkoristila le 12 odstotkov. Naraščajoča gospodarstva še bolj zaostajajo, medtem ko države na Bližnjem vzhodu in Braziliji izkoriščajo manj kot 10 odstotkov digitalnega potenciala.

Več kot štiri milijarde ljudi ali več kot polovica svetovnega prebivalstva je še vedno brez internetne povezave. Okoli 75 odstotkov tega prebivalstva je koncentrirano v 20 državah, vključno z Bangladešem, Etiopijo, Nigerijo, Pakistanom in Tanzanijo.

 

Kako pozitivno vplivati na prihodnost dela – možne rešitve:

  1. Razvoj izobraževalnega sistema in prilagajanje na spremenjena delovna mesta.
  2. Analizirati izobraževalni potencial privatnega sektorja.
  3. Vzpodbude za privatni sektor, da bodo obravnavali človeški kapital enako kot ostali kapital.
  4. Vzpodbuditi javno-zasebna partnerstva za stimulacijo investicij v potrebno infrastrukturo.
  5. Ponovno razmisliti o dohodkih, če bo avtomatizacija poslabšala položaj delavcev (UTD – univerzalni temeljni dohodek).
  6. Vzpodbuditi tehnološke rešitve za poenostavitev iskanja kadrov.
  7. Fokus na ustvarjanje delovnih mest.
  8. Inovacije in izboljšave dela na relaciji človek – stroj.
  9. Izkoristiti boljšo produktivnost na račun tehnologije.

 

Povzela po:

https://www.mckinsey.com/global-themes/employment-and-growth/technology-jobs-and-the-future-of-work?cid=other-eml-ttn-mgi-mgi-oth-1712

Gregor Jus, svetovalec

E: gregor.jus@energos-svetovanje.si

Mag. Janez Žezlina

E: janez.zezlina@energos-svetovanje.si