V mesecu juniju 2012 smo v prispevku »Poslovni povezovalec – poslovna vloga prihodnosti« opisali vlogo poslovnega povezovalca, ki jo kot eno ključnih prepoznava kar 75% od 1700 predsednikov uprav (t.i.CEO-tov) zajetih v študiji IBM Institute for Business Value med septembrom 2011 in januarjem 2012. Pravijo namreč, da je sodelovanje na prvem mestu med sposobnostmi, ki jih pričakujejo od zaposlenih.  

Vlogi poslovnega integratorja oz. povezovalca namenja posebno pozornost tudi dr. Ichak Adizes, ki pravi, da je ključna, da organizacije ostanejo na vrhuncu svojega poslovanja. Vidi jo z vidika notranjega in zunanjega povezovanja.

Vlogo poslovnega povezovalca smo dodatno osvetlili z vidika vzpostavljanja kulture zmagovitih sinergij, ki je osrednja razlikovalna prednost organizacij pri vzpostavljanju njene trajne konkurenčne prednosti.

Prispevek smo zaključili z opisom generičnih kompetenc te vloge. Nadaljujemo pa s primerom poslovne vloge, ki povezovanje s pomočjo teh kompetenc izvaja v poslovni praksi.

IIBA poslovni analitik kot poslovni povezovalec

IIBA Poslovni analitiki delujejo kot posredniki med ključnimi deležniki z namenom izvabljanja, analiziranja, komuniciranja in ocenjevanja potreb po spremembah, jih pretvarjajo v zahteve in zanje iščejo celovite rešitve v skladu s poslovnimi cilji

IIBA poslovni analitiki niso samostojni izvajalci sprememb, saj za to nimajo pristojnosti, ki jih niti ne zahtevajo, niti ne potrebujejo. Njihova vloga je predvsem v povezovanju ter spodbujanju vseh potrebnih deležnikov in virov organizacije znotraj in zunaj nje na poti izvedbe potrebnih poslovnih sprememb. S tem v zvezi meniva, da je z vidika nadaljnje promocije profila med različnimi menedžerskimi in strokovnimi nivojih v organizacijah veliko boljša uporaba termina poslovni povezovalec, saj le ta nakazuje širšo sliko, ki jo IIBA poslovni analitik s svojim razvojem pridobiva.

Trije nivoji delovanja IIBA poslovnih povezovalcev

Notranjo in zunanjo skladnost izvajajo IIBA poslovni analitiki oz. poslovni povezovalci na treh nivojih:

1. strateškem nivoju

2. taktičnem nivoju in

3. operativnem nivoju.

Na strateškem nivoju so v pomoč upravi in izvršnim direktorjem, pri čemer izvajajo naslednje aktivnosti:

  • zaznavanje sprememb v okolju
  • pravočasno zaznavanje strateških poslovnih potreb
  • inoviranje strategij in poslovnih modelov
  • pospeševanje prenosa strategije v prakso
  • pospeševanje sinergij vseh razpoložljivih virov podjetja
  • vzpostavljanje skladnosti poslovnega modela, organiziranosti, kadrov, procesov, IT sistemov
  • vzpostavljanje upravljanja procesov in korporativnega upravljanja projektov
  • zagotavljanje usklajenosti projektov, procesov in večjih aktivnosti s strategijo in prioritetami

S tem v zvezi potrebujejo naslednje ključne kompetence:

  • strateške kompetence (sposobnost videti prihodnost, prepoznati oz. ustvarjati trende, imeti širok pregled nad poslovanjem, postavljanje strateških prioritet),
  • kompetence sistemskega integratorja (promoviranje sodelovanja in povezovanja v in izven podjetja, generalistična znanja poznavanja procesov podjetja, razumevanje interakcije in vzorcev delovanja ljudi, procesov in odnosov),
  • sposobnost kreativnega razmišljanja – generiranja novih idej za rešitev,
  • kompetence organizacijskega arhitekta: sposobnost snovanja in razvijanja organizacije glede na potrebe prihodnjega razvoja podjetja.

Na taktičnem nivoju so pomočniki srednjemu managementu, pri čemer izvajajo naslednje aktivnosti:

  • definiranje poslovnih potreb na nivoju poslovnih področij organizacije
  • razumevanje pravih potreb kupcev
  • ustvarjanje in spodbujanje povezovanja in sodelovanja poslovnih področij v podjetju (npr. vzpostavljanje učinkovite povezave in razumevanja Business – IT)
  • optimiziranje poslovnih procesov
  • pospeševanje sprememb na nivoju poslovnih področij
  • zagotavljanje poslovnih izhodišč in poslovne realizacije projektov
  • obvladovanje poslovnih tveganj 

Pri tem mu lahko pomagajo naslednje ključne kompetence oz. sposobnosti:

  • kompetence prepoznavanja in upravljanja sprememb ter snovanja ciljne organizacijske kulture v podjetju,
  • široka poslovna znanja (poznavanje dejavnosti, konkurence, podjetja, procesov) in postavljanje prioritet poslovnih ciljev,
  • analitične in sistemske kompetence,
  • voditeljstvo – formalno in neformalno, z namenom vodenja drugih pri iskanju zahtev ter spodbujanja deležnikov k podpiranju sprememb.

Operativni nivo je tisti nivo, ki ga večina podjetij v Sloveniji prepoznava kot osrednjo vlogo poslovnega analitika. Sem sodijo npr. tržni analitiki, borzni analitiki, analitiki poslovnega obveščanja.  Vendar gre tudi na tem nivoju za nekaj več, ne samo za operativne naloge. Gre za celo vrsto aktivnosti, ki zaposlenim pomagajo pri:

  • razumevanju strategij in potrebnih sprememb
  • razumevanju namena, ciljev in rezultatov projektov
  • razumevanje in priprava ter izvedba sprememb na operativnem nivoju
  • omejevanje operativnih tveganj
  • zavedanje soodvisnosti
  • pospeševanje sinergij timskega dela
  • pospeševanje kreativnosti in inovativnosti
  • razvoj osebnih in timskih kompetenc 

Ključne kompetence za uspeh na operativnem nivoju poslovnega povezovalca so:

  • pogajalske in moderatorske sposobnosti z namenom preprečevanja in razreševanja sporov glede prioritet in narave zahtev,
  • zelo dobro razvite komunikacijske sposobnosti, z vidika prepričljive, razumljive in deležnikom prilagojene komunikacije,
  • timsko delo – sposobnost sodelovanja z drugimi, tako da podpira njihovo delo. Na ta način se lahko rešitve uspešno implementirajo,
  • sposobnost uporabe informacijskih orodij: povezovati se na socialnih omrežjih, uporabljati orodja za pospeševanje povezovanja, sodelovanja, komunikacije kot so orodja za projektno vodenje, poslovno povezovanje, timsko delo na daljavo,
  • sposobnost reševanja problemov s tem, ko res razume, kje je problem in ali bodo ukrepi res rešili ključni problem, predvsem pa se zna ukvarjati z resničnim vzrokom problema in ne njegovimi simptomi.

Karierni načrti oz. razvojne stopnje poslovnega povezovalca

Do vloge poslovnega povezovalca v podjetju lahko posamezniki pridejo na zelo različne načine in preko različnih strokovnih področij. Pri tem glede na spodnjo sliko lahko vstopajo v različne nivoje poslovanja organizacij, odvisno od njihovih predhodnih strokovnih znanj in poslovnih izkušenj. V primeru, da bi v podjetju sistematično razvijali vlogo poslovnega povezovalca, bi bila njegova karierna pot lahko taka, kot je prikazana v spodnji sliki.

 

Vir: IIBA Kompetenčni model, 2010

Na operativnem nivoju imamo povezovalce pripravnike (t.i. Entry Level) na začetni ravni, ki so praktično brez predhodnih izkušenj in poznavanja področja ter kompetenc. Sledi mu poslovni povezovalec – začetnik (t.i. Junior level), ki že ima določene praktične izkušnje, pozna in razume generične kompetence in metode/tehnike (vendar jih še ne zna samostojno uporabljati, zato potrebuje občasno asistenco bolj izkušnega kolega). Za zahtevna dela na operativnem nivoju in na taktični nivoju (procesi, projekti) potrebujemo samostojnega poslovnega povezovalca (t.i. Intermediate level), katerega krasijo številne praktične izkušnje, deluje samostojno na kompleksnih projektih, obvladuje vse kompetence in metode dela (zna npr. z njimi tudi ekperimentirati).  Starejšega poslovnega povezovalca (t.i. senior level) najdemo na strateškem nivoju, saj zna videti široko sliko (celoten gozd in ne samo posamezna drevesa), ima zelo širok spekter kompetenc in obvladuje številne metode in tehnike poslovnega povezovanja, npr. vzpostavlja povezanost strategije in procesov, skrbi za razvoj kulture zmagovitih sinergij. Napredni generalistični profili (npr. poslovni arhitekt, inovator strategij, vodja programov, menedžer poslovnih razmerij/odnosov) so tisti profili, ki imajo najbolj interdisciplinarna znanja, sposobnost strateškega razmišljanja in obvladujejo najširši nabor različnih kompetenc, metod in tehnik. Skrbijo tako za zunanje povezovanje (npr. povezovanja trendov v družbi in ekonomskem svetu z razvojem strategije, kot za notranje povezovanje (optimiziranje povezovanja procesov, poslovnih funkcij, dobrih praks med posameznimi podjetji v  Skupini, ipd.)

IIBA poslovni analitiki v svetu in Sloveniji

Trenutno je po celem svetu že več kot 26.000 registriranih IIBA poslovnih analitikov, od tega v IIBA Slovenia Chapter-ju že več kot 50. Vloga je predvsem priznana v Kanadi in ZDA ter Avstraliji, vse bolj pa prodira tudi v Evropo. Tako je bilo oktobra 2011 na največji evropski konferenci poslovnih analitikov v Londonu 274 udeležencev iz 24 držav. Med drugim je bil izpostavljen primer hitrega števila rasti poslovnih analitikov v korporaciji British Gas: od 9 poslovnih analitikov v 2009, 41 v 2010, do 87 poslovnih analitikov v letu 2011.  Značilna primera prodora  sta še npr. Royal Bank of Scotland, ki  uvaja IIBA pristope in Telecom Italia, ki pri svojih zaposlenih pospešeno izvaja mednarodno certificiranje poslovne analitike (CBAP): 16 v juniju + 40 načrtovanih še letos.

V Sloveniji ne zaostajamo, saj imamo imamo podjetja, ki so že prepoznala poslovno vrednost IIBA poslovnih analitikov, kot so npr.:  PBS d.d., Teledat (sedaj del TSmedia), Simobil d.d., NLB d.d., Adriatic Slovenica d.d., Abanka VIPA d.d. Poleg tega imamo kar nekaj podjetij, kot so Askit, Crea pro, Netica, Resis, Energos, ki pri svojih svetovalnih projektih nastopajo z izhodiščem delovanja vloge IIBA poslovnega analitika. Na ta način presegajo klasično vlogo svetovalca in uresničujejo načela sistemskega pristopa, skladnosti in iskanja zmagovitih sinergij, ki sodijo med temeljna načela delovanja IIBA poslovnih analitikov.  

 Pišeta:

Aleš Štempihar, predsednik IIBA Slovenia Chapter in svetovalec Askit d.o.o. in

Mag. Janez Žezlina, partner in svetovalec Energos d.o.o.