Celovito proizvodno vzdrževanje oz. Total Productive Maintenance (TPM) zahteva, da se kakovost vzdrževanja opreme obravnava enako kot kakovost proizvodov. Vsebuje širok program vzdrževanja v celotni obratovalni dobi opreme in zahteva avtonomijo vzdrževanja ter sodelovanje vseh udeležencev proizvodnega procesa (pomeni, da je vsakdo odgovoren za vzdrževanje opreme, s katero dela).

Cilj metode TPM je povečanje proizvodnje ob sočasnem povečanju delovne zavesti, motivacije in zadovoljstva zaposlenih. Vzdrževanje opredeljuje kot potreben in pomemben del posla in ne kot strošek oziroma nedonosno dejavnost.

TPM ima mnogo ciljev, ki se med panogami gospodarstva ne razlikujejo. Glavne cilje je leta 1988 povzel Nakajima, avtor TPM:

  • doseči in ohraniti najbolj učinkovito rabo opreme,
  • združiti vse ljudi, ki se ukvarjajo z opremo in njenim planiranjem,
  • ustvariti robusten sistem planiranega vzdrževanja in nabor aktivnosti za izboljšave,
  • popolna podpora vodstva,
  • znižati pretočni čas na vseh virih,
  • znižati variacijo v proizvodnji,
  • podaljšati obratovalno dobo opreme,
  • preprečiti večja popravila opreme,
  • izboljšati zmogljivost procesa,
  • povečati fleksibilnost opreme.

 

Naslednja slika prikazuje gradnike metode TPM. To so:

 

  • avtonomno vzdrževanje (vzdrževanje s strani operaterjev),
  • stalne izboljšave,
  • načrtovanje vzdrževanja,
  • vzdrževanje za višanje kakovosti opreme in proizvodov,
  • usposabljanje zaposlenih,
  • podpora vodstva,
  • varnost, zdravje in okolje,
  • metoda 5S, ki je osnova vsem ostalim gradnikom.

 

Pri uvajanju TPM v podjetje je potrebno vse sodelujoče seznaniti s tremi vrstami nevarnosti, ki so vzrok za slabo vzdrževano opremo. To so nepravilna uporaba, nepravilno čiščenje in nepravilno mazanje opreme. Za preprečevanje nastanka teh nevarnosti so odgovorni operaterji in vzdrževalci.

 

Načrt vzdrževanja

Pomembno je, da se osebje iz proizvodnje, razvoja in vzdrževanja sestane in definira celotni sistem vzdrževanja v podjetju. Načrt opisuje celotni sistem vzdrževanja in jasno prikazuje vloge, ki jih igra proizvodnja in razvoj. Primer načrta vzdrževanja prikazuje slika spodaj.

13 vrste »zla«: pomanjkljivo čiščenje, nepravilno mazanje, nepravilna uporaba.

 

Glavno pobudo za vzdrževanje mora dajati nadzornik. Celotni sistem deluje na naslednji način:

  • operaterji dnevno pregledujejo stroje in izpolnjujejo tabele za ocenjevanje stanje stroja. Tabele je treba pripraviti za vsak stroj posebej in morajo biti dostopne operaterjem. Tabelo pripravi nadzornik ali oseba, ki je odgovorna za stroj. Pri tem mora vključiti operaterje in razvojno osebje.
  • tabele dnevno zbira in analizira nadzornik,
  • operaterji so tudi odgovorni za odpravo treh vrst »zla«. To so:
    • nepravilno čiščenje opreme,
    • nepravilno ali nezadostno mazanje in
    • nepravilna uporaba,
  • operaterji v primeru, da je kaj narobe, takoj obvestijo svoje nadzornike,
  • vsakemu stroju je treba določiti odgovorno osebo. Ta oseba je odgovorna za splošno stanje stroja in za to, da operaterji pravilno izpolnjujejo tabele za ocenjevanje. Odgovorna oseba skrbi tudi za to, da so vedno ažurirani zapisi zgodovine stroja,
  • za vse stroje določimo skupine za preglede. Skupine so sestavljene iz vzdrževalcev in odgovorne osebe. Skupina za preglede izvaja preventivne vzdrževalne preglede in pregleduje zapise o zgodovini stroja,
  • skupina za preglede poroča o svojih ugotovitvah vodji vzdrževanja. Vodja vzdrževanja analizira rezultate in število okvar predstavi na grafu. Okvare, ki so nastale zaradi treh vrst »zla«, jasno označi. Informacije posreduje nadzorniku, ki jih vizualno prikaže na mestu za sestanke.

Poleg načrta vzdrževanja moramo vsem strojem dodeliti še identifikacijske številke. Te številke so potrebne za to, da v dnevniku preventivnega vzdrževanja zavedemo zgodovino stroja. Cilj je povečati skupno Stopnjo delovanja opreme (Equipment Operation Rate – EOR) nad 95 %, oziroma Skupno učinkovitost opreme (Overall Equipment Effectiveness – OEE) nad 85 %.

 

Gregor Jus

Energos d.o.o.

Svetovalec

Gregor.jus@ecg.si

 

VIRI:

ANDROJNA, A., ROSI, B. Celostno obvladovanje vzdrževanja. Tržič: Učila International, 2008.

PANNEERSELVAM, R. Production and Operations Management (2nd ed.). New Delhi: Prentice-Hall of India, 2006.

RICH, N., BATEMAN, N., ESAIN, A., MASSEY, L., SAMUEL, D. Lean Evolution: Lessons from the workplace. New York: Cambridge University Press, 2006.

DELOITTE & TOUCHE. Practical  Programme  of  Revolution  in  Factories  and  Other  Organisations. Ljubljana: Deloitte&Touche, 2000.