UČINKI METODE SMED (Single Minute Exchange of Dies)

S. Shingo navaja neposredne in posredne koristi uporabe metode SMED.

Posredne koristi so zmanjšanje zalog, povečanje fleksibilnosti proizvodnje in racionalizacija orodij. Neposredne koristi pa vključujejo:

  • zmanjšanje časa menjave orodij,
  • zmanjšanje časa za fino nastavitev,
  • zmanjšanje napak pri menjavah,
  • izboljšanje kakovosti proizvodov in
  • večjo varnost pri menjavi orodij.

 

Hitrejše menjave orodij omogočajo maloserijsko proizvodnjo, proizvodnjo širšega asortimana proizvodov in s tem boljše možnosti fokusiranja na kupca. Manjše serije pa omogočajo zmanjševanje zalog (slika 1).

Slika 1: Povezava med velikostjo serij in zalogami

 

Ko govorimo o večji fleksibilnosti proizvodnje, možnosti proizvajanja manjših serij različnih proizvodov in s tem zadovoljitvi širšega spektra kupcev, je treba poudariti, da mora podjetje doseči hiter tok vrednosti, da bo lahko v polni meri izkoristilo to prednost. V nasprotnem lahko podjetje kopiči zaloge manjših serij na enak način, kot pri velikih serijah. V primeru slabega podjetja, ki ne zna izkoristiti proizvodnje v manjših serijah, je ceneje proizvajati v velikih serijah. Podjetje mora torej biti na visoki stopnji vitkosti procesa, da bo možnost proizvodnje manjših serij lahko učinkovito izkoristilo.

Povezavo med stroški menjave orodij in stroški zalog vidimo na sliki 2. Stroški menjave z velikostjo serije padajo, stroški zalog pa rastejo. S tem ko se skrajša čas menjave, se znižajo stroški menjave, zmanjša se velikost serije in znižajo se stroški zalog.

Slika 2: Povezava med stroški menjave orodij in stroški zalog

 

Uporaba metode SMED, s katero je možno drastično skrajšati čas menjave, je najučinkovitejši način doseganja srednje poti med raznovrstno maloserijsko proizvodnjo ter minimalnimi zalogami.

Pri uvedbi proizvodnje z minimalnimi zalogami lahko pričakujemo naslednje pozitivne učinke:

  • povečanje hitrosti obračanja kapitala (višji koeficient obračanja zalog),
  • zmanšanje zalog nas vodi k boljši izkoriščenosti prostora,
  • zmanšanje verjetnosti pojavljanja nekurantnega blaga,
  • povečanje proizvodnje ter odprava skladiščnih nalog,
  • zmanšanje količine skladiščnega inventarja,
  • zmanjševanje ali izločanje vmesnih skladišč.

 

Metoda SMED ponuja še naslednje prednosti:

  • skrajšanje pretočnega časa,
  • povečanje produktivnosti,
  • enostavnejše vzdrževanje proizvodnega sistema,
  • zmanjšanje potrebne usposobljenosti delavcev,
  • poskusne izdelave so minimizirane ali celo nepotrebne,
  • nujna naročila so lahko hitro izdelana.

 

Pri analizi uporabnosti metode SMED so ugotovili, da obstajajo velike razlike med podjetji, ki so jo uvajali. Razlike so temeljile na organizacijskih ovirah, odporu do sprememb in težavah pri opažanju priložnosti za izboljšave. Uvajanje metode SMED je usojeno na propad, če ni pravilnega treninga zaposlenih in izmenjave doseženih rezultatov med sodelujočimi.

Pred razvojem metode SMED je bil najboljši način minimiranja stroškov zastojev opreme zaradi menjave orodij proizvajanje velikih serij, in na ta način doseči najmanjši možni delež časa zastojev na proizvod. Min in Pheng ugotavljata, da je optimalna količina proizvodne serije dosežena takrat, ko so stroški zalog izenačeni s stroški menjave orodij.

Moreira navaja, da vprašanje okoli optimalne količine proizvodne serije ostaja odprto, saj je treba računati optimalno količino za vsako proizvodno serijo posebej. Proizvodnja velikih serij ima visoke stroške kapitala, vezanega v zalogah. Če prištejemo še oportunitetne stroške, postane proizvodnja v velikih serijah nerentabilna.

Uvajanje metode SMED mora vključevati proizvodne delavce, ki so dnevno vpleteni v proizvodni proces. Le-ti so tisti, ki bodo poiskali najboljše rešitve za probleme v proizvodnji. Priporočeno je, da se metoda SMED uvede v podjetjih, kjer zaposleni že imajo nekaj izkušenj s procesom nenehnih izboljšav. V nasprotnem se lahko uvedba metode izkaže za neuspešno zaradi odpora delavcev do sprememb.

Metoda SMED je metoda nenehnih izboljšav. Ko je določen cilj dosežen, se definira nov zahtevnejši cilj.  Postopke menjave orodij je treba vsakič znova premisliti in oceniti. Ko dosežemo želeni postopek, ga je treba standardizirati in izobraziti ljudi za nov način dela.

Spodaj je prikazan primer izpolnjene SMED tabele, s katero si pomagamo pri analizi postopka menjave orodja.

 

MENJAVA ORODJA – STROJ O16 – TOČKANJE IN DOZIRANJE STENE Aktivnost
Št. Aktivnost Čas Skupni čas Notranja Zunanja
1. Vnos v glavni računalnik – začetek menjave 0:00:32 0:00:32 N
2. Menjava varilne kapice – stroj o16 0:00:37 0:01:09 N
3. Privijanje vijakov – stroj o17 – 2 delavca 0:01:05 0:02:14 N
4. Vnos v lokalna računalnika 1, 2 (2. delavec nastavlja stroj o17) 0:00:18 0:02:32 N
5. Nastavitev orodja za doziranje  stene na krožni mizi – stroj o16 0:08:12 0:10:44 N
6. Vnos v lokalni računalnik – potrditev menjave
(2. delavec privija vijake – stroj o18)		 0:00:23 0:11:07 N
7. Nastavitev stroja o18 0:00:27 0:11:34 N
8. Vnos v računalnike (glavni, lokalna 1,2), zagon linije 0:00:25 0:11:59 N
9. Spremljanje delovanja 0:02:02 0:14:01 Z
10. Privijanje vijaka – stroj o18 0:01:07 0:15:08 N
11. Spremljanje delovanja 0:00:54 0:16:02 Z
12. Kontrolna meritev in nastavitev stroja o17 0:01:32 0:17:34 N
13. Kontrolna meritev na stroju o18 0:00:19 0:17:53 N
14. Popravek nastavitve stroja o17 0:01:54 0:19:47 N
15. Spremljanje delovanja 0:00:31 0:20:18 Z
16. Zastoj na stroju o23 0:32:19 0:52:37 N

Slika 3: SMED tabela

 

Gregor Jus

Energos d.o.o.

Svetovalec

Gregor.jus@ecg.si

 

VIR:

Lovrenčič, S.: Metode skrajševanja časov; diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Maribor, 2012.

Ogorelc, M.: Racionalizacija časa menjave orodja za brizganje plastičnih mas v podjetju Linko plast d.o.o.; diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Celje, 2011.

Shingo, S.: A Revolution in Manufacturing; The SMED System; Productivity Press, Cambridge, 1985.

Six Sigma Material, dostopno na: http://www.six-sigma-material.com/SMED.html

Oblak, T.: Racionalizacija časa menjave orodij za brizganje plastičnih mas v podjetju Iskra Mehanizmi d.d. Lipnica; diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj, 2009.

Moreira, A.C., Garcez, P.M.T.: Implementation of the Single Minute Exchange of Die (SMED) Methodology in Small to Medium-sized Enterprises; A Portuguese Case Study; International Journal of Management, Vol. 30, No. 1, 2013.

Min, W., Pheng, L. S.: Modeling Just-in-time Purchasing in the Ready Mixed Concrete Industry; International Journal of Production Economics, 107, 2007.