Leto 2018 se nam zelo hitro približuje, z njim pa tudi kar nekaj novosti na področju računovodstva in davčne zakonodaje, ki vam jih predstavljamo v nadaljevanju našega prispevka:

  1. novost: Pošiljanje plačilnih list po elektronski pošti – obvezno kriptiranje
  2. novost: Predstavitev nove uredbe o varstvu osebnih podatkov
  3. novost: Obdavčitev normirancev
  4. novost: Spremembe pri nagradi za poslovno uspešnost
  5. novost: Davčne blagajne in vezana knjiga računov
  6. novost: Register dejanskih lastnikov
  7. novost: Službena pot ali napotitev na delo v tujino
  8. novost: Poslovna darila in njihova obdavčitev

 

NOVOST 1 – POŠILJANJE PLAČILNIH LIST PO ELEKTRONSKI POŠTI – OBVEZNO KRIPTIRANJE

ZAKONODAJA

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1, UL št. 94, 16. 10. 2007) v 14. člena določa:

(1) Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz 5. točke 13. člena tega zakona.

(2) Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.

NOVA PRAKSA

Od 1. 12. 2017 bo zato pošiljanje plačilnih list, avtorskih honorarjev, dohodkov iz naslova oddajanja nepremičnin v najem, itd. po elektronski pošti OBVEZNO kriptirano z geslom.

V našem podjetju imamo takšen sistem pošiljanja plačilnih list, da jih ne pošiljamo direktno na elektronski naslov delavcev, ampak vse plačilne liste pošljemo na elektronski naslov kontaktne osebe naše stranke. Pred elektronskim sporočilo s plačilnimi listami, boste prejeli sporočilo z geslom, s katerim boste nato odprli datoteko (pdf) s plačilnimi listami.

 

NOVOST 2 – PREDSTAVITEV NOVE UREDBE O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV

KAJ JE GDPR ?

GDPR je kratica za General Data Protection Regulation oz. za Splošno uredbo EU o varstvu podatkov, ki določa nova pravila glede varstva osebnih podatkov.

KDAJ SE ZAČNE UPORABLJATI?

Uredba se bo prenesla v slovensko zakonodajo z novim Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) naj bi bil sprejet do konca januarja 2018. Pripravlja ga Ministrstvo za pravosodje. Uporabljati naj bi se začel 25. 5. 2018.

KLJUČNI POUDARKI:

  1. Če želimo podatke ustrezno varovati, moramo vedeti, kje in katere imamo. Vsaka organizacija naj bi imela interni pravilnik o varovanju osebnih podatkov. Zaposleni naj bi bili seznanjeni s pravilnikom, npr. podpišejo izjavo o seznanjenosti.
  2. Dovoljene so le zbirke tistih osebnih podatkov, ki jih organizacija nujno potrebuje za svoje delovanje (podlaga je zakon ali osebna privolitev). Privolitev mora biti jasna in razumljiva izjava, dana z nedvoumnim pritrdilnim dejanjem in dokazljiva. Zaposleni naj bi bili seznanjeni s pravilnikom, npr. podpišejo izjavo o seznanjenosti.
  3. Povečujejo se pravice posameznikov, katerih podatki se obdelujejo:
  • Lastnik osebnih podatkov mora imeti možnost seznanitve o tem, kako in za kaj se njegovi osebni podatki obdelujejo (namen!).
  • Časovna omejenost hrambe osebnih podatkov – seznanitev lastnika osebnih podatkov.
  • Posameznik lahko zahteva seznanitev, omejitev, izbris, popravek, prenos podatkov, poda ugovor. Kdor ne bo želel, da se njegovi osebni podatki obdelujejo, bo ob pogoju, da ne bo zakonitih razlogov za njihovo nadaljnjo hrambo, lahko zahteval, da se njegovi osebni podatki izbrišejo.
  • Organizacije bodo morale posameznikom omogočiti, da lahko brez težav dostopajo do lastnih osebnih podatkov ter jih v določenem roku po prejemu osebnih podatkov na jasen in razumljiv način obširno obvestiti o obdelavi njihovih osebnih podatkov.
  • Pravica do prenosljivosti posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, omogoča, da od organizacije pridobi osebne podatke v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki. Hkrati omogoča še, da te podatke posreduje drugemu upravljavcu. V praksi bo npr. to pomenilo, da vam bo moral ponudnik storitev elektronske pošte naložene podatke zagotoviti v takšni obliki, ki bo omogočala prenos podatkov k drugemu, konkurenčnemu ponudniku omenjenih storitev. Enako bo npr. veljalo tudi za fotografije in komentarje, objavljene na družbenih omrežjih.
  1. Pomembna novost za organizacije je tudi obveznost obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov (izguba prenosnika z bazo osebnih podatkov ali pa vam vdrejo na spletno stran in ukradejo osebne podatke strank). Organizacije bodo namreč morale o vsaki kršitvi brez nepotrebnega odlašanja in po možnosti najpozneje v 72 urah obvestiti Informacijskega pooblaščenca. Kadar bi kršitev lahko ogrozila pravice in svoboščine posameznika, pa bo potrebno o vdoru obvestiti tudi posameznika.
  • Opredelitev varnostnega incidenta.
  • Sposobnost zaznave in beleženje varnostnih incidentov.
  • Kako se bo varnostni incident obravnavalo (določiti osebo, ki bo poročala).

 

NOVOST 3 – OBDAVČITEV NORMIRANCEV

Ministrstvo za finance je že julija pripravilo spremembe petih davčnih zakonov. Med njimi so tudi spremembe obdavčevanja normirancev.

Prvotni predlog ministrstva je bil, da se višina normiranih odhodkov s sedanjih 80 odstotkov zniža na 60 odstotkov, davek pa naj bi se zaračunaval po dohodninski lestvici, torej nič več cedularno. Obdavčitev ne bi bila več 20-odstotna, ampak stopnja iz progresivne dohodninske lestvice. Torej, večji bodo prihodki, višja bo stopnja davka. Ob tem naj bi normiranci lahko uveljavljali davčne olajšave (splošno in za VDČ). Zdaj se namreč obdavči 20 odstotkov prihodkov v višini 20 odstotkov davka, torej je dejanski davek štiri odstotke celotnih prihodkov.

Dosedanja meja za vstop v sistem obdavčenja po normiranih odhodkih je 100 tisoč oziroma 50 tisoč evrov, odvisno od tega, ali je vsaj ena oseba polno zaposlena.

Ministrstvo je najprej spremenilo predlog v tem, da se normirani stroški znižajo na 70% in ne 60%. Vendar tudi ta predlog ni dolgo zdržal. Vlada je septembra presenetila z novim predlogom, ki gre v potrditev.

Iz predlogov novel zakonov so umaknjene spremembe obdavčitev, Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se ohranja višina normiranih odhodkov 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdavčitev.

So pa kljub temu predvidene novosti glede kriterijev za vstop in izstop iz sistema normirancev. Te spremembe bodo za marsikoga kar bistvene.

Zavezanec bo moral izstopiti iz sistema, če bo njegovo povprečje prihodkov dveh zaporednih preteklih davčnih obdobij presegalo znesek 150.000 evrov oz. zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov, torej kljub prekoračitvi letnih prihodkovnih pragov. Na ta način naj bi bil sistem bolj fleksibilen.

Pri ugotavljanju višine prihodkov pa se bodo seštevali prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb. To je pomembno predvsem za zavezance, ki so poleg statusa samostojnega podjetnika še družbeniki v povezanih podjetjih.

Poleg tega pa se bo višina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom. Normirani odhodki ne morejo biti višji od 40.000 evrov oziroma v primeru zavezancev z vsaj enim zaposlenim 80.000 evrov.

PA ŠE TO:

Sprememba pri splošni olajšavi pri obračunu plač

Predvidena je odprava stopničavosti dodatne splošne olajšave. S tem se želi preprečiti primere, ko nekdo z nizkimi dohodki zasluži le nekaj evrov več od drugega, pa pade v razred s precej nižjo olajšavo. Na ta način bo obravnava zavezancev v podobnem položaju pravičnejša.

 

NOVOST 4 – NAGRADA ZA POSLOVNO USPEŠNOST

Ker se bliža čas obdarovanj, se lahko delodajalci odločijo za izplačilo davčno ugodnejše nagrade za poslovno uspešnost, pogovorno tudi božičnice, 13. plače, letne nagrade,… Ti termini niso zakonsko opredeljeni, zato bomo v nadaljevanju navajali pojem nagrada oziroma plačilo za poslovno uspešnost.

Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo.

Določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R), ki veljajo od 1. januarja 2017, med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, uvrščajo tudi izplačilo dohodka za poslovno uspešnost in sicer do višine 70 odstotkov zadnje znane povprečne plače v državi.

Da je nagrada za poslovno uspešnost lahko deležna ugodnejše davčne obravnave, je potrebno upoštevati še nekaj dodatnih pogojev:

splošni pogoj:

  • je dohodek izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati;

dodatna pogoja:

  • je pravica do izplačila nagrade določena v splošnem aktu delodajalca s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, hkrati pa morajo imeti vsi zaposleni pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Na FURS-u pojasnjujejo, da določba ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč, da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, ki so vnaprej znani in določeni;
  • je pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost določena v kolektivni pogodbi v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila

Ugodnejša dohodninska obravnava izplačila dela plače za poslovno uspešnost velja samo v primeru delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi sklenjene po Zakonu o delovnih razmerjih ZDR-1 in ne velja za pogodbe, ki niso delovno razmerje (npr. podjemna pogodba…). V kolikor tudi poslovodna oseba oziroma prokurist izpolnjuje pogoje, pod katerimi se šteje za delavca v skladu z ZDR-1, je pogoj za izplačilo izpolnjen, če je tudi za poslovodne osebe in prokuriste določena pravica do izplačila dela plače in merila za izplačilo v splošnem aktu delodajalca.

Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost opravljeno od 1. 1. 2017 naprej se v celoti všteva v osnovo za prispevke in posledično v pokojninsko osnovo, kar pomeni, da se od celotnega dela plače za poslovno uspešnost obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca.

V kolikor je nagrada za poslovno uspešnost izplačana nad 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, se ta dohodke všteva v davčno osnovo. Od tega zneska se torej obračuna in plača akontacija dohodnine. Davčno osnovo pa zmanjšuje samo tisti del prispevkov za socialno varnost, ki se obračunajo od dela dohodka, ki se všteva v davčno osnovo.

Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost v dveh delih

Delodajalec se lahko odloči, da se nagrada za poslovno uspešnost izplača v dveh ali več delih. Vendar se bo zaradi zakonskega pogoja enkratnega izplačila v koledarskem letu, davčno ugodneje obravnavalo samo eno izmed teh plačil.

Velja pa tudi, da mora biti nagrada za poslovno uspešnost izplačana v denarju. Davčno ugodnejše obravnave bo tako lahko deležen le tisti dohodek, ki bo poleg ostalih zakonskih pogojev, izpolnjeval tudi pogoj izplačila v denarni obliki.

Gospodarska zbornica Slovenije je Finančnemu ministrstvu podala predlog sprememb, v katerem predlaga:

  • razbremenitev regresa s prispevki do višine 100 odstotkov vrednosti povprečne plače (zdaj 70 odstotkov)
  • razbremenitev celotnega plačila dohodnine do 100 odstotkov višine povprečne plače pri nagradi za poslovno uspešnost ali odpravo prispevkov od nagrade za poslovno uspešnost v višini do 100 odstotkov vrednost povprečne plače.

Ti ukrepi naj bi spodbudili delodajalce, da bi pogosteje nagrajevali zaposlene, pa naj bo to z nagrado za poslovno uspešnost ali višjim regresom.

 

NOVOST 5 – DAVČNE BLAGAJNE IN VKR

Od januarja 2016 so v uporabi davčne blagajne. Gre za sistem, preko katerega zavezanci vse izdane račune, plačane z gotovino, potrdijo pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Blagajne zavezancev so namreč preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom FURS. Ta potrjuje in shranjuje podatke o računih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje v realnem času. Davčno potrjevanje računov omogoča sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi, kar posledično omejuje sivo ekonomijo.

Da bi preverili, kako zavezanci upoštevajo nova pravila, so v lanskem letu davčni inšpektorji izvedli 27.180 nadzorov. Lotili so se predvsem naslednjih dejavnosti: gostinstvo, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, gradbeništvo, frizerske dejavnosti in osebne storitve, pekarstvo.

Največ nepravilnosti so odkrili v dejavnostih gostinstva in trgovine. Večjih oziroma sistemskih zlorab davčnih blagajn niso ugotovili, ampak gre za posamične primere iskanja možnosti izogibanja plačilu davkov.

Poglejmo, kateri so najpogostejši manevri, s katerimi so poskušali gostinci, trgovci in drugi zavezanci zmanjšati svoje davčne obveznosti:

  • Nepravilna uporaba programske rešitve, ki omogoča izbiro možnosti za izdajo davčno potrjenih ali nepotrjenih računov (dvojne blagajne), Na Fursu so kontrolirali tudi programerska podjetja , ki davčnim zavezancem omogočajo prirejanja delovanja davčnih blagajn;
  • Podatki iz računa, izdanega potrošniku, se ne ujemajo s podatki, ki jih davčna blagajna posreduje informacijskemu sistemu FURS;
  • Davčno nepotrjenih računov (izdanih ob prekinitvi povezave), ki niso potrjeni v zakonskem roku dveh oziroma desetih dneh od izdaje računa;
  • Izdaje računov brez oznake operaterja naprave (blagajnika) oziroma primere, v katerih oznaka operaterja ni povezana z ustrezno davčno številko operaterja;
  • Primere, v katerih zavezanci nimajo na vidnem mestu obvestil o obveznosti izdaje računov;
  • Zavezance, ki nimajo sprejetih ustreznih internih aktov, ali pa navedbe v internih aktih niso skladne z dejanskim stanjem;
  • Nepravilno sestavljene številke računov;
  • Neberljive QR kode oziroma črtne kode;
  • Računi brez oziroma z neustrezno navedbo časa izdaje računa.

V letošnjem letu bo nadzor nad uporabo davčnih blagajn manj intenziven. Na Fursu načrtujejo za tretjino manjše število nadzorov, ki pa bodo ciljno usmerjeni in pripravljeni na podlagi analiz podatkov.

Informacijski sistem namreč hrani podatke o izdanih računih in poslovnih prostorih, kar omogoča analiziranje podatkov o dejansko ustvarjenem prometu zavezancev pri gotovinskem poslovanju, primerjavo teh podatkov z davčnimi obračuni, ugotavljanje zmanjšanja/povečanja prometa, stornacije …

Inšpektorji se bodo zaradi zmanjšanega števila nadzorov usmerili na druga tvegana področja nepravočasnega in nepravilnega plačevanja davkov:

  • nadzore dela in zaposlovanja na črno,
  • sistemske utaje na področju DDV ter
  • nadzore nad plačevanjem davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb.

VKR:

Elektronski način potrjevanja izdanih računov ni bil obvezen za vse zavezance. Do 31. decembra letos namreč še poteka t. i. prehodno obdobje, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči o tem, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s FURS ali pa vezano knjigo računov. V tem primeru je moral račune prav tako naknadno potrditi, in sicer v največ desetih dneh od izdaje računa prek aplikacije Mini Blagajna.

Vezana knjiga računov se še vedno pogosto uporablja. Delež njenih uporabnikov je namreč precejšen. Po podatkih FURS za izdajo računov 33 odstotkov zavezancev še vedno uporablja tudi vezano knjigo računov. Od tega 22 odstotkov pa izključno vezano knjigo računov. To pomeni, da račune izpišejo le ročno. Skupaj ti zavezanci izdajo zelo malo računov, lani denimo 3,4 milijona, kar predstavlja 0,3 odstotke vseh izdanih računov.

Predlog ministrstva, ki ga podpira tudi FURS je, da vezana knjiga računov ostane v uporabi tudi po izteku prehodnega obdobja. Torej, da jo mali podjetniki lahko uporabljajo tudi po koncu letošnjega koledarskega leta. Eden izmed razlogov za takšno odločitev je tudi ta, da vezana knjiga računov ni razlog za pojav večjih sistemskih nepravilnosti. Takšne so namreč ugotovitve FURS na podlagi izvedenih nadzorov.

Poleg tega pa se bo podaljšal rok za naknadno sporočanje podatkov o računih, izdanih iz vezane knjige računov. FURSu se bo poročalo enkrat na mesec in ne več vsakih deset dni, kot to velja sedaj.

 

NOVOST 6 – REGISTER DEJANSKIH LASTNIKOV

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki je bil sprejet že lani novembra, določa vzpostavitev novega registra. To je register dejanskih lastnikov. Ta je posledica implementacije Direktive (EU) 2015/849.

Namen registra je zagotoviti transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem omogočanje zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Register bo vodil AJPES.

Zakon navaja, da morajo podatke o dejanskih lastnikih zagotoviti vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v poslovni register Slovenije in sicer:

  • gospodarske družbe
  • zadruge
  • društva
  • zavodi
  • politične stranke
  • sindikati
  • verske skupnosti
  • ter tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki sprejemajo in upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen.

Podatkov o dejanskem lastniku ni potrebno vpisati:

  • samostojnim podjetnikom posameznikom,
  • posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost (zasebni športni delavci, zasebni zdravstveni delavci, odvetniki, notarji, samozaposleni v kulturi…),
  • enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo (pri katerih je edini družbenik hkrati tudi zastopnik),
  • gospodarske družbe na organiziranem trgu na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavljajo ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

V register se bodo vpisali podatki o:

  • pravni osebi (firma, naslov, sedež, matična številka, datum vpisa in izbrisa)
  • dejanskem lastniku (osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora, datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra dejanskih lastnikov

Kdo je dejanski lastnik?

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki:

  • je (ne)posredno imetnik vsaj 25 % poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 % in ene delnice;
  • ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta ali ki na drug način nadzoruje, usmerja ali bistveno vpliva na odločitve poslovodstva.

Če se ne da ugotoviti fizične osebe kot dejanskega lastnika (npr. društva, zbornice…) se za dejanskega lastnika šteje ena ali več oseb, ki zasedaj položaj poslovodstva.

Predvideno je bilo, da se bo vpis podatkov o dejanskih lastnikih začel 19. novembra 2017, saj naj bi do tega datuma poslovni subjekti že ugotovili podatke o svojem dejanskem lastniku, vendar do danes vnos podatkov še ni omogočen. Datum začetka vnosa je prestavljen na 2. december 2017, ko naj bi v veljavo vstopil tudi Pravilnik o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov. Podatki naj bi bili javnosti dostopni od 19. januarja 2018. Register bo med drugim povezal podatke z drugimi tovrstnimi registri evropskih držav, čeprav datum vzpostavitve povezave med evropskimi registri še ni znan.

Podatki bodo javni, razen podatkov o datumu rojstva, davčni številki in državljanstvu dejanskih lastnikov, kateri bodo dostopni le upravičencem. Ti so navedeni v 4. čl. ZPPDFT-1 , do podatkov pa bodo lahko dostopali proti plačilu. Brezplačno pa bodo dostopni organom pregona in odkrivanja kaznivih dejanj, sodiščem ter organom nadzora ter državnim organom, kadar bodo odločali o pravicah subjektov, ki imajo finančne posledice za državni proračun.

Vpis dejanskega lastnika je dolžan opraviti zastopnik pravne osebe ali od njega pooblaščena oseba, prek spletne aplikacije eRDL. Prvi vpis mora biti narejen najkasneje do 19. januarja 2018. Novoustanovljeni poslovni subjekti bodo morali podatke vpisati v roku 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register. Vsako spremembo podatkov o dejanskem lastniku pa bo potrebno vpisati 8 dni od nastanka spremembe podatkov.

Neizpolnjevanje obveznosti vpisa podatkov se obravnava kot prekršek, za katerega pa so zagrožene precej visoke kazni. In sicer se z globo od 6.000 EUR do 60.000 EUR kaznuje pravna oseba, z globo od 400 EUR do 2.000 EUR pa se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Primeri:

  1. V d.o.o. so 4 družbeniki, ki so fizične osebe: A (imetnik 30 % deleža), B (imetnik 35% deleža), C (imetnik 30% deleža) in D (imetnik 5% deleža).

Dejanski lastniki d.o.o. so A, B in C, medtem ko D, ker njegov delež ne presega 25%, ni dejanski lastnik v tej družbi.

  1. D.o.o. je v solasti treh družbenikov, od katerih sta dva fizični osebi A (imetnik 30 % deleža), B (imetnik 30 % deleža), tretji družbenik pa je pravna oseba C (imetnik 40 % deleža), ki ima dva družbenika, in sicer fizično osebo D z deležem 40 % ter fizično osebo E z deležem 60 %.

V tem primeru so dejanski lastniki stranke fizični osebi A in B, ker njun delež presega 25 %, ter posredno tudi fizična oseba E, ki ima kot večinski lastnik pravne osebe C 40 % delež v stranki.

  1. D.o.o. je v solasti dveh fizičnih oseb A in B, ter dveh pravnih oseb C in D. Fizični osebi A in B imata vsaka 20 % delež, pravna oseba C je imetnik prav tako 20 % deleža, ter pravna oseba D je imetnik 40 % deleža. Nadaljnja členitev kaže, da je pravna oseba C v lasti fizične osebe E v višini 30 % ter fizične osebe A v višini 70 %. Pravna oseba D je v lasti fizične osebe F v višini 40 % ter fizične osebe G v višini 60 %.

V tem primeru je dejanski lastnik stranke fizična oseba A, ki ima neposredno 20 % delež v stranki, ter posredno preko obvladovanja pravne osebe C še dodatnih 20 %. Prav tako je dejanski lastnik fizična oseba G, ki ima posredno preko obvladovanja pravne osebe D, v kateri ima 60 % delež, tudi 40 % delež v stranki.

 

NOVOST 7 – SLUŽBENA POT ALI NAPOTITEV NA DELO V TUJINO

SPLOŠNO: Kadar govorimo o napotitvi delavcev na delo v tujino in posledično o napotenih delavcih, je najprej potrebno preveriti ali v konkretni situaciji res lahko govorimo o napotitvi delavcev na delo v tujino in posledično o napotenih delavcih? Kdaj govorimo o napotitvi in kdo šteje za napotenega delavca znotraj Evropske unije v osnovi določa Direktiva EU, in sicer: »Za namene te direktive pomeni »napoteni delavec« delavca, ki za omejen čas opravlja delo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri običajno dela.«

Tako v definiciji, ki jo postavlja Direktiva o napotenih delavcih, sta kot bistvena pogoja, da vsebinsko sploh lahko govorimo o napotitvi delavcev na delo v tujino in o napotenih delavcih določeni naslednji okoliščini:

  • delavec svoje običajno delo po pogodbi o zaposlitvi opravlja v državi, kjer ima sedež njegov delodajalec in kjer je vključen v obvezna socialna zavarovanja in
  • delo v tujini predstavlja začasno delo, po zaključku katerega se bo delavec zopet vrnil v državo, v kateri običajno opravlja svoje delo.

Pomembna pravila delovnega prava so tudi, da mora biti možnost napotitve delavca na delo v tujino ustrezno urejena v pogodbi o zaposlitvi in da mora slovenski delodajalec spoštovati nekatera delovno pravna pravila države, v kateri bodo delavci v času napotitve opravljali delo. Spoštovati mora na primer pravila druge države glede :

  • maksimalnega delovnega časa in minimalnega počitka,
  • minimalnega plačanega letnega dopusta,
  • minimalne urne postavke, tudi za nadurno delo,
  • zdravja, varnosti in higiene pri delu, itd.

Slovenski delodajalec pa pod slovenski minimum pravic, ki jih določa naša delovno pravna zakonodaja, ne sme iti nikoli.

Omenjena Direktiva se uporablja za napotitve znotraj EU ali v Švico. Če delodajalec svoje delavce napotuje v tretje države, mora preveriti tudi ali je med Slovenijo in tretjo državo sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju in ali sklenjen sporazum ureja tudi napotene delavce. Trenutno ima Slovenija veljavno sklenjene sporazume z Avstralijo, Argentino, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Makedonijo, Črno Goro in Kanado. Sporazum je sklenjen tudi z ZDA, vendar še ne velja. Tečejo pa tudi postopki za sklenitev sporazuma z Rusijo.

OBDAVČITEV:

Tudi v primeru delavcev, ki so napotenih na delo v tujino velja, da so obdavčeni od vseh dohodkov, ki jih prejmejo v določenem davčnem letu. Izhajati je potrebno iz bruto plače napotenega delavca, ki je običajno sestavljena vsaj iz osnovne plače, kot je določena v pogodbi zaposlitvi, dodatka za delovno dobo ter dodatka za delo v tujini. Glede dohodninske obravnave sestavnih delov plače delavca, ki je napoten na delo v tujino veljajo popolnoma enaka pravila kot za sestavne dele plače delavcev, ki svoje delo opravljajo na sedežu delodajalca in ne štejejo za napotene delavce. To pomeni, da vsi deli izplačane plače predstavljajo delavčev bruto dohodek za namen obdavčitve z dohodnino, ki se nato najprej zniža za obračunane in plačane prispevke za socialno varnost, ter za olajšave, do katerih ima konkretni delavec, napoten na delo v tujino, pravico.

Pri delavcih napotenih na delo v tujino je edino posebno pravilo, ki ga pozna naša zakonodaja določeno v povezavi z določanjem osnove za obračun prispevkov za socialno varnost. V primeru napotitve delavcev na delo v tujino, osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost predstavlja delavčeva bruto plača, ki bi jo za isto delo prejel v Sloveniji. To pomeni, da se od dodatka za delo v tujini ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost. Se pa tudi od tega dodatka obračuna in plača akontacija dohodnine.

NOVI PREDLOG ZAKONA:

Do konca leta 2017 mejo za namene določitve zavarovalne podlage pri delavcih, ki delo opravljajo v tujini, določajo Pravila OZZ (obvezno zdravstveno zavaroavnje). V Pravilih OZZ je določeno, da za službeno potovanje šteje potovanje, na katerega je zavarovanec poslan, in traja toliko časa kot je opredeljeno na njegovem potnem nalogu, vendar ne dlje kot 3 mesece od začetka potovanja v tujino. Če traja službeno potovanje dalj časa, se šteje kot napotitev na delo v tujino. Do konca leta 2017 je tako delodajalec zavezan spremeniti zavarovalno podlago delavca, ki ga je poslal na delo v tujino iz 001 (delovno razmerje) v 002 (delovno razmerje, sklenjeno za delo v tujini) šele po tem, ko delo v tujini traja več kot tri mesece.

S 1. 1. 2018 se bo pričel uporabljati novi ZČmlS (Zakon o čezmejnem izvajanju storitev), od takrat dalje pa tri mesečne meje ne bo več. Štelo se bo, da je delavec napoten na delo v tujino od prvega dne obdobja dalje, za katerega mu bo izdan obrazec A1. S tem dnem bo tudi avtomatično spremenjena zavarovalna podlaga iz 001 v 002. Po 1. 1. 2018 bo za napotitev brez dvoma štelo vsako začasno opravljanje dela v tujini, ki se bo opravljajo v okviru registriranih dejavnosti delodajalca na podlagi:

  1. a) pogodbe med delodajalcem in naročnikom storitve, ali
  2. b) akta o napotitvi v kapitalsko povezano družbo, ali
  3. c) pogodbe med agencijo za posredovanje delavcev in uporabnikom.

O službeni poti pa bomo govoril le še v primeru, ko bo šlo za začasno opravljanje dela delavca v tujini, ki se bo opravljajo v okviru poslov potrebnih za obstoj in opravljanje dejavnosti delodajalca, ki pa ne bodo pomenili neposrednega opravljanja same dejavnosti in kjer ne bo sklenjene pogodbe z naročnikom, in delodajalec za delo v tujini ne bo pričakoval plačila. Za takšne primere bo šlo, ko se bo delavec v tujini npr. dogovarjal za posel, kadar bo delavec v tujino odšel na izobraževanja (seminarji, kongresi) …

Zadnji predlog Zakona sicer predvideva, da naj bi se delo v tujini do 30 dni še vedno štelo za službeno pot in ne napotitev na delo v tujini, kar naj bi zadevo malo poenostavilo.

PA ŠE TO:

Predlog ZDoh-2S za napotitev na delo predvideva zmanjšanje davčne osnove tako, da se znesek zmanjšanja določi v odstotku od bruto dohodka iz zaposlitve (za 20 % bruto plače / mesec), z omejitvijo na maksimalni znesek v absolutni vrednosti (v višini 1.000 EUR / mesec). Predlog določa naslednje pogoje za ugodnejšo davčno obravnavo:

  • delavec je napoten na delo iz Slovenije,
  • napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni,
  • kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je po najkrajši cestni povezavi več kot 200 kilometrov oddaljen od kraja napotitve,
  • v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena plača v višini najmanj 1,5- kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, preračunane na mesec.

 

NOVOST 8 – POSLOVNA DARILA IN NJIHOVA OBDAVČITEV

Konec leta je čas, ko podjetja obdarujejo svoje zaposlene in poslovne partnerje, zato je dobro, da opozorimo na to kdaj so poslovna darila obdavčena in kdaj pri zaposlenih štejejo za obdavčljiv dohodek.

Poslovna darila za zaposlene

V kolikor se delodajalec odloči, da bo svojim zaposlenim (tudi nekdanjim ali bodočim) in/ ali njihovim družinskim članom podaril poslovna darila, se ta štejejo za boniteto in so obdavčena kot dohodek v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2). Tudi če je darilo dano zaposlenemu na podlagi drugega pogodbenega razmerja kot na primer podjemna ali avtorska pogodba se ta šteje za boniteto.

Boniteta se obračuna ne glede na to ali gre za proizvod, storitev ali ugodnost v naravi.

Izjema so le poslovna darila, ki jih delodajalec svojemu zaposlenemu, ki je rednem delovnem razmerju, podari občasno, če njihova vrednost v enem mesecu ne preseže 15 evrov. V tem primeru se bonitete ne vštevajo v davčno osnovo delavca.

Posebna določila pa veljajo za decembrsko obdarovanje otrok do 15 let. V kolikor delodajalec delojemalcu v mesecu decembru da darilo za otroka, katerega vrednost ne presega 42 EUR, se vrednost tega darila ne všteva v davčno osnovo zaposlenega hkrati pa je tudi priznan odhodek.

Darila za druge fizične osebe

Če podjetje obdari katerokoli drugo fizično osebo, ki ni njegov zaposleni, se to po Zakonu o dohodnini obdavči kot drug dohodek. Pri tem se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov. Oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.

Če darilo presega navedena zneska, mora podjetje – pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo za prejemnika darila obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov.

Prav tako niso obdavčenega darila, ki jih da pravna oseba fizični osebi pri nakupu blaga ali storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitve (promocijska darila). Vendar le v primeru, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

Darila za poslovne partnerje

Za poslovne partnerje štejejo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje oziroma je ali bo sodeloval. Poslovna darila, ki jim jih podjetje nameni, se obravnavajo kot darila za druge fizične osebe, ki niso zaposleni.

Se pa poslovna darila, namenjena poslovnim partnerjem, davčno obravnavajo kot reprezentanca. V skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se strošek reprezentance šteje v davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov. To pa ne velja le za poslovna darila. Ampak tudi za stroške pogostitve in zabave ob poslovnih stikih podjetnika s poslovnimi partnerji.

Poslovna darila manjših vrednosti

Pri poslovnih darilih pa moramo upoštevati tudi določila Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki opredeljuje tako imenovana darila manjših vrednosti.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se ne šteje:

  • brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
  • dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila v vrednosti 20 evrov.

Za poslovna darila manjših vrednosti podjetje ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi uveljavilo odbitek DDV. Na Finančni upravi RS opozarjajo, da morajo biti pri tem izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji. In sicer ne sme biti protidobave blaga ali storitve s strani prejemnika darila, vrednost je omejena na 20 evrov, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Priporočajo tudi, da davčni zavezanec o danih darilih vodi evidenco.

Pripravili:

Silva Žitko, direktor in

strokovni sodelavci iz podjetja Apollo Plus