Danes verjetno ni podjetja, ki v zadnjih letih ne bi intenzivno delalo na zniževanju stroškov. Klestilo se je na vse konce. Stroške niste zniževali samo vi, ampak tudi vaši konkurentje. Vaša relativna konkurenčnost se je zelo malo spremenila. Glavna posledica zniževanja stroškov je tudi počasna ali nikakršna rast prodaje. Samo s klestenjem stroškov se prodaje ne da povečevati. Potrebni so drugačni pristopi.

Sanje vsakega direktorja so, da bi lahko v čim krajšem času lansiral na trg stroškovno optimalen izdelek s čim večjo dodano vrednostjo in bo drugačen od teh, ki so že na trgu. Skratka potrebujemo inovativne izdelke, do katerih pa pridemo z obvladovanjem inovacijskih procesov. Eden od pristopov je, da povečamo na perspektivnih projektih število strokovnjakov in upamo, da bomo tako prej prišli do inovativnih rešitev. Skratka, čakamo na čudež, ki se bo ali pa ne bo zgodil. V teh zahtevnih recesijskih časih – in ne samo takrat – je to zelo  tvegana poslovna strategija. Ne smemo jih prepustiti naključju. Za širjenje naše ponudbe moramo ves čas širiti proizvodni program s konkurenčnimi, novimi in drugačnimi izdelki. Inovacije morajo zato biti ponovljiv in trajnostni proces. Vzpostaviti moramo trajnostno inovativnost.


Za uspešno vodenje trajnostne inovativnosti morajo podjetja svoje inženirje, strokovnjake in druge inovacijske delavce opremiti z:

  • Preverjenimi inovacijskimi orodji in metodologijami za vrednotenje priložnosti in reševanje problemov.
  • Zagotoviti dostop do uporabnega znanja znotraj in zunaj podjetja.
  • Vzpostaviti sodelovanje z ostalimi sodelavci in eksperti za posamezna področja.

 

Ena večjih težav, ki jih imajo podjetja z uvajanjem novih poslovnih orodij in metodologij, je odločitev, katero orodje in metodologija sta za njih najprimernejša. Obvladovanje inovacijskih procesov je še toliko bolj zahtevno, ker želimo z uvedbo novih orodij in metodologij, izboljšati procese, ki so po svoji naravi redki, naključni in nelinearni. Nelineranost se odraža v zelo neuravnoteženih poslovnih rezultatih inovacij, ker statistično 80 % prihodkov prihaja od 20 % inovacij. Ampak na verjetnostno porazdelitev se da vplivati in občutno povečati ekonomske učinke iz inovacijskih procesov.

V celem letu 2011 je bilo v Sloveniji vloženih okoli 160 patentnih prijav. Samo IBM vloži okoli 1.000 patentov na mesec. Ker je inovacijskih dogodkov v slovenskih podjetjih relativno malo, je še to toliko težje presojati, kateri ukrepi v podjetju dejansko izboljšajo rezultate iz inovacijskih procesov.

Že iz te primerjave je jasno, da lahko podjetja, ki imajo veliko »naključnih dogodkov«, veliko lažje merijo vpliv sprememb na inovacijske rezultate. V takšni situaciji ostane manjšim podjetjem samo, da spremljajo, analizirajo in smiselno prenašajo dobre poslovne prakse velikih podjetij v svoje poslovno okolje. Inkrementalno izboljševanje  inovacijskega okolja, ki ustvarja malo inovacij,  je zgrešena poslovna praksa, ker nimamo dovolj kvalitetnih in pravočasnih povratnih informacij.

Primer dobre prakse

Kaj je skupnega podjetjem Hewlett Packard, NASA, General Electric, Renault, Hyundai, 3M,  Delphi, Samsung, Sony, Siemens, Saint-Gobain, Bosch, BSH, Whirlpool, Boeing, Airbus, John Deere, ENI, Pfizer in še preko 2.000 ostalim podjetjem po celem svetu?  Ta podjetja so uspešno uvedla orodja in metodologije za obvladovanje trajnostne inovativnosti. Uporabila so inovacijsko platformo Goldfire bostonskega podjetja Invention Machine ( www.invention-machine.com ). To je zelo zmogljiva unikatna programska platforma, ki združuje strukturo, enovitost in ponovljivost inovacijskih procesov preko celotnega življenskega ciklusa izdelka.

 

Goldfire omogoča zlitje inovacijskih orodij in metodologij z dostopom do uporabnega znanja in podpiranja sodelovanja s sodelavci. Tako stimulira ustvarjanje novih idej, ter pospešuje reševanje problemov.  Z Goldfire  lahko veliko hitreje in natančneje:

  • Analiziramo  trg
  • Razvijamo nove izdelke
  • Izboljšamo obstoječe izdelke ali sisteme
  • Obvladujemo tveganja
  • Jačamo intelektualno lastnino.

 Inovacijska orodja in metodologije

Goldfire je umeščen okoli vrste standardnih inovacijskih opravil, ki so prisotna preko celotnega življenskega ciklusa proizvoda. Okoli teh opravil so vgrajena orodja in metodologije za stimuliranje ustvarjanja novih idej in hitrejše reševanje problemov. Metodi  »Value Engineering« in »Teorija inovativnega reševanja problemov« ( TRIZ ) sta namenjeni definiranju problema in vzpodbujata kreativno razmišljanje. Orodji  »Analiza ključnih vzrokov« ( Root Cause Analysis) in »Analiza naprav ali procesov« sta v pomoč pri identifikaciji problemov in njihovega razreševanja. Obširna »Patentna analiza«  omogoča podjetju, da vidi preko obstoječih trgov in tehnologij in prikaže njihovo evolucijo, ter prepoznava nove trende v samem podjetju in širšem konkurenčnem okolju.

Semantična orodja

Goldfire ima vgrajeno patentirano semantično tehnologijo, ki omogoča direkten dostop do rešitev v in izven podjetja –  iz podjetjevih  podatkovnih baz,  iz preko 30 milijonov patentov, iz desetine milijonov člankov iz najboljših svetovnih strokovnih revij, iz lastne zbirke preko 10.000 znanstvenih in tehničnih pojavov in iz tisočev znanstvenih in tehničnih spletnih strani. Goldfire je sposoben avtomatično zajeti notranje tehnično znanje in izkušnje v podjetju in ga v obliki skupinske modrosti posreduje drugim zainteresiranim v podjetju in to takrat, ko ga ti potrebujejo.

Goldfire ima tudi vgrajen intuitivni uporabniški vmesnik, ki podpira angleške, nemške, francoske , japonske in kitajske poizvedbe in vsebine in avtomatično generira povzetke dokumentov. Z Goldfire lahko inovacijski delavci v trenutku naredijo, za kar so včasih potrebovali dneve in tedne: raziščejo stotine ali celo tisoče tehničnih dokumentov, identificirajo relacije med različnimi  koncepti in najdejo natančne odgovore za svoje inovacijske aktivnosti.

 

Dušan Bevc, INVENTO URA, dusan.bevc@siol.net