STARODAVNA MODROST VZHODA (KI-AIKIDO) IN SODOBNO (USPEŠNO) VODITELJSTVO: KAJ SE LAHKO O TEM NAUČI MODERNI VODJA?

 

Vsi ali vsaj velika večina poskusov prenosa vzhodnjaških duhovnih in telesnih veščin v našo zahodno civilizacijo se je končala z delnim uspehom. Prenosi v novo evropsko kulturno okolje so povečini uspeli prenesti samo površinski del veščin – to je tisti del, ki se ga lahko vidi in zazna z očmi in drugimi čutili (npr. telesno gibanje borilnih veščin) – medtem ko so osnovni principi delovanja človeka ostali prikriti ali pa so bili spregledani in nerazumljeni. Enega od takšnih principov predstavlja doseganje notranjega miru, ki temelji na vrednotah kot so: iskrenost, dobrota in toleranca.

Če pogledamo, na čem temelji naše razumevanje različnih vzhodnjaških veščin kot tudi športnih panog razvitih na zahodu, lahko ugotovimo, da je to boj, moč, tekmovalnost in – pogosto – razvoj egoizma…. Z našega zornega kota mora biti veščina ali športna panoga tekmovanje, nekdo mora torej zmagati, medtem ko je drugi poraženec. Boj, borba, uveljavljanje moči in egoizma so obenem tudi vrednote in življenjski motivi velikega števila ljudi.

Vendar takšen način razmišljanja in delovanja posameznika pogosto izčrpa, tako fizično kot psihično, ravno tako pa tudi ni koristen za družbo. Kajti, kakšno korist ima družba od egoistično razvitih ljudi, ki vidijo sami sebe, zaničujejo in uničujejo druge… Boj gre tako z roko v roki s silo in pritiski, ki jo takšni ljudje izvajajo nad drugimi, zastrupljajo odnose in trgajo medčloveške vezi, ki tvorijo prostor družbenega.

Tudi v poslovnem svetu se nekateri vodje poslužujejo takšnega načina razmišljanja in delovanja: borbe kot osnovno orodje za obstoj in manipuliranje s sodelavci s silo. Takšen pristop ponavadi prinaša kratkoročne uspehe, vendar za sabo pušča veliko razdejanje tako v posameznikih kot v družbi; in dolgoročno ne more biti uspešen.

Starodavna modrost ustanovitelja Aikida Morihei Ueshibe, katerega učenec Koichi Tohei, je po smrti Morihei Ueshibe ustanovil šolo Ki Aikida, pravi: Četudi premagate nasprotnika s silo, ste si s tem ustvarili samo novega sovražnika.

Za človeštvo obstaja boljša in lažja pot delovanja. Pot, ki sloni na vrednotah, kot so dobrota, iskrenost in toleranca. Pot, ki v človeku vzpostavi notranji mir, po katerem hrepeni vsakdo od nas. Pot, ki človeku na podlagi znanja omogoča, da z nasprotniki opravi tako, da slednji pridejo do spoznanja, da nima smisla, da nas napadejo, saj s tem ne bodo popolnoma nič dosegli. Pot, ki ustvarja takšno delovanje, ki je konstruktivno in nam daje zmožnost ustvarjanja miru. Pot, kjer pridobita tako napadalec kot napadeni. Pot, ki pomeni win-win strategijo!

Ki Aikido je veščina poenotenja uma in telesa in ne sloni samo na vajah in tehnikah obvladovanja našega telesa. Ki Aikido je veliko več kot to. Saj zagotavlja osnovo delovanja človeka – vrednote, hkrati človeku omogoča, da skozi izkušnjo fizičnega telesa pride do duhovnega spoznanja, kako stvari in koncepti delujejo. Cilj Ki Aikida ni usposabljanje za borbo in povečevanje ega, temveč ravno nasprotno – zmanjševanje ega in koristnost za celotno družbo.

Starodavno modrost, na kateri temelji veščina Ki Aikida, bi lahko razdelili na štiri osnovne koncepte, ki jih lahko zelo preprosto povežemo z voditeljstvom:

1. koncept: Ne se boriti, temveč ohranjati notranjo mirnost

2. koncept: Najti primeren odnos

3. koncept: Najti pot

4. koncept: Prilagajanje

 

ad 1) Ne se boriti, temveč ohranjati notranjo mirnost:

Prvi koncept predstavlja način našega delovanja, kjer ne glede na pritiske in sile, ki se dogajajo zunaj nas, ohranjamo notranjo mirnost, pri čemer tudi ne pustimo, da se nas zunanje sile dotaknejo. Zunanji dejavniki se nas dotaknejo takrat, ko se na njih vežemo in zaradi tega izgubimo stik z našo notranjostjo – z nami samimi. Metode, ki nam pomagajo pri povezovanju z našim notranjim jazom so lahko zvok, dihanje in energijske vaje. Metode uporabljamo vsi na nezavedni ravni. Na primer, ko se nekdo udari reče AU; ali nekdo, ki nekaj pomisli, reče MMM. Torej sami na nezavedni ravni uporabljamo zvok z namenom sprostitve napetosti in vzpostavitve notranjega miru. Če pogledamo dihanje lahko navedemo primer otrok, ki dihajo s prepono, medtem ko večina ljudi pod stresom diha samo z zgornjim delom pljuč, zaradi česar njihov organizem ne more vzpostaviti notranje mirnosti. Ko pa se enkrat naučimo pravilnega dihanja in ne spreminjamo ritma dihanja, se nas tudi zunanje situacije ne morejo dotakniti tako, da bi nas spravile v negativen stres. Tudi pri energijskih vajah lahko kot primer navedemo naše nezavedno ravnanje. Skoraj vsakdo se zjutraj, ko vstane, pretegne in s tem pripravi telo na delovanje.

Poglobljeno znanje na teh treh področjih lahko vsakomur pomaga pri doseganju notranje mirnosti. Slednja se v poslovni praksi odraža v notranji moči vodje, da je ne glede na to, v kakšni situaciji se znajde (npr. verbalni pritiski sodelavcev, pritiski poslovnih partnerjev ipd.), zmožen ohranjati notranjo mirnost in stabilnost z namenom razrešitve nastale situacije in ne begom pred njo.

 

ad 2) Najti primeren odnos

Ker je vsakdo edinstvena oseba je z vsakim posameznikom potrebno najti primeren individualen odnos. Pri vzpostavljanju odnosov se je potrebno zavedati mej in jih upoštevati. Tako na primer nekoga, ki nas napade s silo, ne moremo voditi in obvladati, če se tudi mi poslužujemo sile. Takšnega človeka lahko vodimo tako, da mu nenehno dajemo občutek, da se na njega ne vrši pritisk, saj ga šele tako lahko vodimo v strategijo obojestranskih koristi. V takšnem primeru ne pride v poštev kakršen koli drugačen koncept, saj ne predstavlja koncepta win-win strategije, temveč nasilje in manipulacijo.

 

ad 3) Najti pot

Ko enkrat vzpostavimo primeren odnos, lahko osebe vodimo. Pri tem pa je potrebno upoštevati načelo, da narava deluje po principu minimalne porabe energije. To je nekaj, kar lahko voditelji s pridom uporabijo pri svojem delu. Ni potrebno iti z glavo skozi zid, potrebno se je najprej umiriti, nato pa najti pot, kjer je poraba energije minimalna – najti skupno pot, kjer imajo tudi sodelavci lesk v očeh.

 

ad 4) Prilagajanje

Najlažje je v življenju imeti šablone, saj nam tako ni potrebno razmišljati. Vendar se življenja ne da spraviti v takšno ali drugačno šablono. Vsaka oseba je, tako kot vsak trenutek, edinstvena. Šablone so lahko uporabne, vendar so pogosto presplošne, da bi bile koristne v konkretnih situacijah in odnosih s konkretnimi posamezniki. Če hočemo življenje živeti polno, ne moremo uporabljati šablon, lahko pa delujemo na podlagi vrednot. Vrednote nam omogočajo, da se vsaki osebi in situaciji edinstveno posvetimo. To za vodje pomeni, da svojih sodelavcev ne jemljejo za podarjene in da jih ne »predalčkajo«, temveč naredijo korak naprej – z vsako osebo delujejo edinstveno na podlagi koncepta win-win strategije, ker si to tudi zasluži. In ravno tu leži čar edinstvenosti vsake osebe in situacije – živeti tu in zdaj, živeti vsak trenutek.

Zavedati pa se je potrebno, da obstaja ločnica med znanjem in prakso: četudi do potankosti poznamo meditativne prakse, dihalne in energijske vaje, je to še vedno nekaj, kar predstavlja samo zunanjost – golo znanje. Le-to pa lahko v našem delovanju in življenju zasveti šele ob vrednotah iskrenosti, dobrote in tolerance.

 

 

Mag. Peter Babarović,

Škofja Loka, 4. avgusta 2009

 

p.s. NAJAVA: Za naročnike naših novic bomo v mesecu septembru pripravili 2 urno delavnico gratis. Na delavnici boste lahko sami preizkusili, kako opisane stvari delujejo v praksi.