Hiter pogled na to, kaj se dogaja na delovnih mestih, kaže, da je svet razdeljen na dvoje. Na eni strani resnost četrtletnih poročil, premagovanje pričakovane rasti, agresivna odločnost in ambicije vodstva ter fokusiranje zgolj na dobiček. Na drugi strani pa zavedanje, koliko stroškov prinaša stres, ne samo z vidika zdravja in dobrega počutja zaposlenih, ampak tudi z vidika slabše produktivnosti in manjšega dobička.

Vedno več znanstvenih dokazov razkriva, da sta dobro počutje zaposlenih in dobiček zelo povezana. Še bolj zgovorno je dejstvo, da če ju strogo ločujemo, plačamo visoko ceno- to velja tako za organizacijo, kot tudi za posameznika. Seveda je smisel poslovanja še vedno povečevanje dobička in presežek pričakovanj, a poudarek je na tem, da kar je dobro za človeka, je dobro za tudi za rast korporacije.

Čeprav bi Slovenci radi sledili tujim, dobičkonosnim trendom, je pristop, ki ga uspešno implementira nekaj največjih svetovnih korporacij, za naš še vedno tabu tema! Namesto, da bi veljal kot nova in drugačna prednost pred konkurenco, si v marsikaterem podjetju zatiskajo oči pred dejstvi, kaj v resnici slabi njihov rezultat. Stres ne povzroča samo slabše produktivnosti na delovnem mestu, ampak tudi slabe odnose in cel kup simptomov bolezni. Od visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, do povišanega holesterola, glavobolov, težav z želodcem, tesnobe in bolečin v prsih, srčne kapi, izgorevanja, motenj spanca ipd…

Kot zgled bi izpostavila nekaj primerov dobre prakse uvajanja programov za obvladovanje stresa na delovnem mestu, ki žanjejo velik uspeh. Gre za učenje alternativnih HR tehnik, v obliki  treningov različnih tehnik sprostitve, dviga čustvene inteligence in učenja meditativnih tehnik. To troje namreč združuje zgoraj omenjeni, na videz ločeni strani, na način, ki se na prvi pogled zdi kot abstrakten koncept, v resnici pa vodi do visoke učinkovitosti na delovnem mestu in nepričakovanih pozitivnih rezultatov družbe.

 

DEUTSCHE BANK

Nemška praksa nam je v marsičem za zgled. Njihova mentaliteta in tradicionalnost, mogoče celo konzervativnost, sta nam blizu. Kljub temu se je ta finančni velikan, zaradi nekaj preteklih hudih let in  recesije, na progresiven način lotil omejevanja stresa na delovnem mestu, prav z različnimi oblikami meditacij.  S tem, ko so ljudem omogočili učenja in prakticiranja meditacije na delovnem mestu, so bistveno zmanjšali stres in zaposlene pripeljali do bolj jasnega razmišljanja, kar je vodilo do boljših odločitev.

 

MCKINSEY & CO.

Če mislite, da je vodilna  management  svetovalna družba zadnji prostor, kjer bi lahko našli meditacijo, se pošteno  motite. Družba jo vključuje v svojo HR strategijo ravno zato, da njeni zaposleni ostajajo srečni in zdravi. Vodilni Michael Rennie je pred več kot 10 leti začel meditirati zaradi Hodgkinove bolezni in pravi, da ta strategija ni dobra le za ljudi. Njihovemu poslu je namreč prihranila 20 milijonov dolarjev!

 

AETNA

Generalni direktor Mark Bertolini je svojim 30.000 zaposlenim zagotovil redno meditacijo  in s tem znatno zmanjšal stres in stroške, povezane z njim. Uspelo mu je zmanjšati odsotnost z delovnega mesta, bolniške odsotnosti in zmanjšano produktivnost. Ocenjujejo, da odkar so vpeljali ta program, za stroške zdravljenja prihranijo okrog dva tisoč dolarjev na zaposlenega˘in poleg tega pridobijo še tri tisočake na zaposlenega na račun dviga produktivnosti!!

 

LLOYDS BANKING GROUP, GLAXOSMITHKLINE, VOLVO, IMD BUISSNES SCHOOL SWITZERLAND, PIMCO,  VIRGIN GRUOP LTD

Vse te velike evropske družbe v HR izobraževanja vključujejo  različne oblike programov za sprostitev in dvigovanje čustvene inteligence. Že vrsto let se zavedajo, da so stroški stresa na delovnem mestu previsoki in da z golim pritiskom na zaposlene, v smislu odpuščanja in še večjo optimizacijo procesov, ne bodo dosegli želenega rezultata. Vsi našteti so ugotovili, da ko je korporaciji pomembno, kako se njihov zaposleni počuti na delovnem mestu in ko skrbi tudi za njegovo duševno dobrobit, ta dela več, boljše, je pod manjšim stresom in tudi bolj kreativen.

 

SAFEWAY

Vodilni Steve Burd je ugotovil, da ga stres njegovih zaposlenih stane milijardo dolarjev letno, z naraščajočim trendom povečevanja sto milijonov dolarjev  na leto. Zato je uvedel  sorodne  programe  in s tem ustavil ta trend.  Sam o tem pravi: »Ugotovil sem , da je 70% stroškov v zvezi z zdravjem naših zaposlenih povezanih z njihovo naravnanostjo in odnosom. Kot poslovnež sem razmišljal, da če lahko na kakršenkoli način vplivam na 200.000 oseb, bo to imelo ogromen učinek na stroške. Danes lahko rečem, da v tem pristopu ne vidim niti ene slabosti. Kovanje dobička in delovanje v korist zaposlenih se ne izključujeta!«.

 

AUSTRALIA & NEW ZEALAND BANKING GROUP 

V svojo prakso so dodali mirne trenutke in mirne kotičke. Razmišljali so, da človek v miru lažje začuti smisel življenja in dela, ter da to pomaga k dvigu kreativnosti. Njihova filozofija je: »OF THE HEAD AND INTO THE HEART«. Novi HR programi, podobno kot v zgoraj omenjenih družbah, vsebujejo različne tehnike sprostitve, meditacijo in načine za dvig čustvene inteligence. Znova so poiskali človečnost v kolektivu in v strankah.

Program so vpeljali kot reakcijo na reorganizacijo poslovnih enot. To je prineslo ogromno odpuščanja, zato je naglo upadlo zadovoljstvo zaposlenih in strank. Kljub temu, da so se zavedali, da bo  alternativni  pristop pri ljudeh sprožil cinizem in skepso, so se zavedali, da bo dolgoročno to najboljši osebni pristop. Pozitivni napisi na kavnih lončkih in stenah ter motivacijski nagovori in dodatki za šport namreč niso prinesli pravega napredka. Zato so najprej skozi intenzivni osebni dnevni program vpeljali 2.000 direktorjev in vodij oddelkov. Že takoj naslednje leto je družba v trening vključila še 6.000 uslužbencev. V nekaj letih pa so v nove pristope vložili neverjetnih 3.2 milijona dolarjev.

 

GOOGLE, GOLDMAN SACS, APPLE, NIKE, YAHOO, HBO, EBAY, TWITTER, FACEBOOK, GENERAL MILLS, AOL TIME WARNER

Vse te korporacije so navkljub ezoteričnemu pridihu in alternativnim tehnikam, ki v grobem kapitalizmu navidezno nimajo kaj iskati, ugotovile, da njihovi ljudje potrebujejo sprostitev na delovnem mestu, in ne potem, ko gredo domov. Mnogi od njih so s programi, ki vključujejo tehnike sproščanja in pravilnega dihanja  ter načine za praznjenje glave, pravzaprav dvignili dobiček, hkrati pa njihovemu pravemu kapitalu – človeku, vrnili vrednost, ki mu pripada. Preprost recept, ki jim prinaša prednost na trgu je pravzaprav logičen:

ZADOVOLJNA DELOVNA SILA= DOBIČEK PODJETJA

 

Kako pa je s to prakso v Sloveniji? Mediji so tečaj meditacije za bančnike NLB lani žal označili za kaprico zaposlenih. Zaradi velikih izgub v banki je dobronamerna poteza  pustila  slab priokus. V kontekstu današnje tematike pa kaže na omejeno razmišljanje nekaterih medijev in nepoznavanje opisanih pristopov k problematiki stresa na delovnem mestu.

Njihov pristop k izboljšanju poslovanja in dobremu počutju zaposlenih je primeren in svež, kaže na poznavanje tuje dobre prakse in je v skladu s predpisano zakonodajo. Kaže tudi na to, da se  Slovenci počasi odpiramo novim idejam in da nam vračanje vrednot, za katere smo mislili, da so za vedno izgubljene, veliko pomeni. Paradoksalno nam namreč v grobem kapitalizmu prinašajo prednost.

 

Naj končam z mislijo bivše predsednice uprave Australia & New Zealand Banking Group, ge. Stojanovic, ki pravi, da smo intelektualna, čustvena in duhovna bitja, ki vse te vidike prinesemo na delo. Dela in življenja pa ni mogoče deliti, saj je vse, kar obstaja, samo življenje.

 

 

Alenka Kaštrun

MOJ NAMEN

http://www.mojnamen.si/

———————

M: 386(0)31 642 272

E: info@mojnamen.si

———————

Prospero in d.o.o.

Štefetova ulica 34

4208 Šenčur