»Iz gospodarske krize bo samo eno od  desetih podjetij izšlo močnejše.«

Recesija  je obdobje, ki je za gospodarstvo eno najtežjih. Povpraševanje po obstoječih izdelkih in storitvah začne upadati, pritiski na prodajne cene so vedno večji, financiranje poslovanja vedno dražje in  povečuje se  plačilna nedisciplina.  V takšnih razmerah  poizkušajo podjetja obladovati poslovne razmere  z intenzivnim nižanjem stroškov. Vendar na takšen način  se ne more povečati prihodkov. Potrebno je nekaj več.  Vsaj takšna je ocena 85 % direktorjev podjetij iz Indije, Kitajske in Brazilije, ki  so mnenja, da je pospešena inovativnost v podjetjih ena od  treh ključnih strateških usmeritev. Tudi v ZDA je tega mnenja 58 % poslovodstev.

V tako dinamičnem poslovnem okolju se neprenehamo dogajajo spremembe v samih podjetjih,  potrebah in zmožnostih kupcev,  konkurentih, dobaviteljih in pojavljajo se novi načini, kako  zadovoljevati potrebe našim kupcem. Spremembe so tako hitre, da preden napravimo dobro analizo stanja, so poslovne razmere že drugačne. Za  obvladovanje takšnega hiper-konkurenčnega stanja in doseganje konkurenčne prednosti seveda ni dovolj, da podjetje vlaga v inovative procese, ampak obstaja vsaj še osem (8) drugih dobrih poslovnih praks, ki poslovnemu subjektu omogočajo doseganje konkurenčne prednosti  in poslovno rast.  Na  sliki 1. so prikazane te dobre prakse.  Kako jih posamezno podjetje sestavi v neko poslovno celoto,  seveda zelo variira od mnogo dejavnikov.  »Hudič« je v detajlih in preprosto kopiranje dobrih praks od drugih podjetij ne prinaša ustreznih rezultatov. Seveda ni  realno za pričakovati, da bo vsako podjetje odlično obvladalo vseh devet (9) dobrih praks. Ena podjetja se bolj usmerijo npr. na tehnološki razvoj in obvladovanje vitke proizvodnje, drugim podjetjem je pomembnejši  design izdelkov, dodatne storitve kupcem in upravljanje odnosov z njimi. Kombinacij je nešteto. Pomembno je, da se vzpostavi takšna harmonična kombinacija dobrih praks, ki omogočajo doseganje strateških ciljev podjetja in njegovo nadaljno rast.

Katere so te dobre poslovne prakse?

  1. Investicije v nove tehnologije: ali preko vlaganj v razvoj ali nakupa tehnologij na trgu. Lasten razvoj in obvladovanje tehnologije je morda bolj nepredvidljivo, zato pa dolgoročno prinaša večje koristi. Če lahko vi kupite neko tehnologijo na trgu, jo lahko tudi vaš konkurent.
  2. Vlaganja v avtomatizacijo in s tem zniževanje stroškov dela. Cena dela v Sloveniji in Italiji  je precej višja od cene dela v manj razvitih državah. Pri enaki produktivnosti se poslovno zadeve ne bodo izšle. Stremljenje k poslovni odličnosti je neizogibno.
  3. Vitka proizvodnja postaja v velikoserijski proizvodnji nujen predpogoj za dobro obvladovanje proizvodnih procesov, za ustrezno kvaliteto izdelkov in nižje stroške tekom življenske dobe izdelka. Kot nadgradnja vitke proizvodnje se vedno bolj uveljavlja 6 Sigma.
  4. Prenova  poslovnih procesov je nujno potreben proces, ali zaradi spreminjanja potreb kupcev, razvoja proizvodnih tehnologij ali stopnje uvajanja informacijsko-telekomunikacijskih-tehnologij (ITK).  Tudi pri teh prenovah se išče inovativne pristope, vendar ne toliko v smeri uvajanja tehnoloških sprememb, kot pa v smeri optimiziranja poslovnih pocesov.
  5. Industrijsko sodelovanje in mreženje: Horizontalno povezovanje v obliki centrov odličnosti, industrijskih grozdov, tehnoloških središč,.. je še posebej zanimiv pristop za mala in srednja podjetja (MSP). Svojo majhnost lahko MSP podjetja učinkovito nadomestijo z večjo fleksibilnostjo in povezovanjem z drugimi. Pri takšnih oblikah povezovanja je  izredno pomembno, da se podjetje zaveda svojih ključnih kompetenc in jih ustrezno ščiti. 
  6.  Dodatne storitve našim kupcem: gre za sklop aktivnosti, ki jih nudimo našim kupcem pred , med in po prodaji naših izdelkov ali storitev. Kupci si zelo dobro zapomnijo, kako smo pristopili do zadovoljevanja njihovih potreb.  Z orodji informacijskih tehnologij se lahko te dodatne storitve našim kupcem zelo enostavno in  hitro izvajajo. Pravočasne povratne informacije od naših kupcev nam omogočijo, da uvedemo ustrezne spremembe v izdelkih, preden se kupci obrnejo od nas.
  7. Design kot dodana vrednost postaja vedno pomembnjši pristop  zadovoljevanja potreb naših kupcev. Poleg funkcionalnosti in primerne cene si kupci želijo tudi lep izdelek ali prijazno zadovoljitev njihovih potreb. V tej smeri se bodo v prihodnje dogajale največje poslovne spremembe in občutna rast kreativnih poklicev. Na kratko: prodajale se bodo zgodbe in ne več samo produkti.
  8. Šolanje in izobraževanje: vlaganja v izobraževanje in dodatna usposabljanja zaposlenih je imelo, ima in bo v prihodnosti imelo še večji pomen.  Inovativnost in kreativnost v poslovnem okolju brez dobro izobraženih sodelavcev ne bo mogoča.
  9. Upravljanje odnosov s kupci (CRM) je vedno bolj razširjena strategija za upravljanje naših interakcij s kupci, poslovnimi partnerji in prodajnimi aktivnostmi. S pomočjo ITK tehnologije lahko te procese učinkovito organiziramo, avtomatiziramo in tako sinhroniziramo poslovne procese.

 

V marsikateri od teh dobrih praks je skrita tudi potreba po inovativnosti in kreativnosti. To bo tudi ključni del te študije. Tako dolg uvod je bil namenjen temu, da se bolje zavemo, da inovativnost ni nek samostojen proces, ločen od ostalih poslovnih procesov v podjetju, ampak mora biti premišjeno vpeta aktivnost, ki nam skupaj z drugimi poslovnimi aktivnostmi omogoča, da bomo boljši od obstoječe in prihajajoče konkurence.

Značilnost malih in srednjih podjetij je tudi bolj ohlapna organizacijska oblika. Zaradi relativne majhnosti se poslovne funkcije pogosto prepletajo, kar pa ne pomeni, da se ne izvajajo.  Takšna organiziranost zahteva bistveno bolj centraliziran vpogled vodstev teh podjetij v posamezne faze poslovnega odločanja. Ena večjih napak, ki jo pogosto delajo MSP podjetja je, da poizkušajo kopirati organizacijske oblike večjih podjetij. Posledično nastane preveč hierarhičnih nivojev odločanja in relativno veliki fiksni stroški poslovanja. Skratka, vodstva v MSP podjetjih morajo biti operativno in ne samo strateško vpeta v inovacijske procese v podjetju. Niso osamljene prakse, da je direktor podjetja tudi glavni  izvršni direktor za inovacijsko dejavnost v podjetju. Inovativnost mora biti v funkciji poslovne strategije podjetja in ne rezultat naključnih dogodkov.

Namen pričujoče študije je, da bi v strnjeni obliki predstavila direktorjem malih in srednjih podjetij pomen inovativnosti, kako jo izvajati v vsakodnevni praksi in predstaviti metodologije in orodja za učinkovito izvajanje inovacijskih procesov.

Študija je sestavljena iz petih poglavij. V tem prvem uvodnem poglavju smo poizkušali inovativnost umestiti v širši strateški okvir poslovanja podjetja. V drugem poglavju se bomo poglobili v definicije invencij, inovacij  in kreativnih procesov. Pogledali bomo tudi najpogostejše inovacijske naloge v podjetjih. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi  različnih inovacijskih nalog v MSP podjetjih. V četrtem poglavju bomo analizirali, kakšni instrumenti so nam na voljo za vzpodbujanje inovativnosti v podjetju. Peto, zadnje poglavje pa bo poizkušalo povzeti ključna sporočila in priporočila direktorjem MSP za obvladovanje inovacijskih procesov.

Več naslednjič.

 

Dušan Bevc

dusan.bevc@siol.net