Kaj se lahko vodje naučimo iz kraljevske igre (šaha) v času vedno bolj kompleksnega poslovnega okolja?

Današnji vodje se ne odločamo več v pogojih stabilnega poslovanja.

Vedno bolj naše odločitve sprejemamo v okolju:

  • nepopolnih informacij,
  • hitrih sprememb,
  • pritiska časa,
  • kompleksnih medsebojnih odvisnosti,
  • in nenehne negotovosti.

Pogosto v moji svetovalni praksi slišim:

»Potrebujem še nekaj več podatkov.«
»Počakajmo, da bo slika bolj jasna.«
»Ne želim sprejeti napačne odločitve.«

A v kompleksnem svetu velja preprosto pravilo:

“Če (predolgo) čakaš na popolno potezo, si že izgubil tempo. In zelo pogosto se takrat tudi zapre okno priložnosti.”

Morda se lahko pri tem nekaj naučimo iz kraljevske igre – šaha.

1️⃣ Igraj(mo) pozicijsko, ne impulzivno

(Lekcija Magnusa Carlsena)

Dolgoletni šahovski svetovani prvak (2013-2023) in velemojster Magnus Carlsen ni znan (samo) po spektakularnih kombinacijah.


Znan je (tudi in predvsem) po svoji potrpežljivosti.

Ne išče vedno briljantne poteze.
Išče majhno izboljšavo pozicije.

Potezo, ki:

  • malo izboljša strukturo,
  • malo omeji nasprotnika,
  • malo okrepi njegovo igro.

In čez čas ta(kšna) razlika postane odločilna.

Poslovna paralela

Vodje pogosto iščemo:

  • veliko strateško prelomnico,
  • dramatičen preobrat,
  • “game-changing” odločitev.

A v resnici se organizacije najpogosteje premikajo skozi:

  • postopne izboljšave sistema,
  • izboljšanje procesov,
  • krepitev kulture,
  • boljše kadrovske odločitve.

S tem v zvezi si lahko zastavimo naslednje samoreflektivno vprašanje:

Ali ta odločitev dolgoročno izboljšuje mojo oz. našo pozicijo – ali samo rešuje trenutno napetost?

Kraljevsko odločanje ni impulzivno.
Je strateško potrpežljivo.

2️⃣ Ne boj(mo) se kompleksnosti

(Lekcija Garija Kasparova)

Dolgoletni svetovni šahovski prvak (1985-2000) in velemojster Gari Kasparov je bil znan po tem, da je zelo pogosto aktivno šel v (bolj) zapletene, dinamične pozicije, kjer je večina raje iskala varnost.

Kompleksnost ga ni paralizirala.
V njej je videl priložnost.

V poslovnem svetu pa se pogosto zgodi obratno:

  • kompleksnost vodi v odlašanje,
  • analiza vodi v paralizo,
  • odgovornost se razredči.

Poslovna realnost

V kompleksnem okolju ni popolne jasnosti.

Obstaja pa razlika med:

  • aktivnim upravljanjem kompleksnosti,
  • in pasivnim čakanjem.

Zatorej je s tem v zvezi za nas ključno vprašanje:

Ali res potrebujem več podatkov – ali se v resnici bojim posledic svoje odločitve?

Velemojster ve:
Kompleksnosti ne odpraviš. Naučiš se igrati z njo!!!.

3️⃣ Tempo je odločilen

V šahu je tempo vse.

Izgubljena poteza pomeni, da ima nasprotnik pobudo.
Preveč pasivna igra pomeni, da reagiraš – namesto da vodiš.

Tudi v poslovnem svetu veljajo te usmeritve oz. načela:

  • Prepočasna odločitev je (še vedno) odločitev.
  • Neodločnost ustvarja vakuum.
  • Vakuum zapolnijo drugi.

Vodje pogosto mislimo, da z odlašanjem zmanjšujemo tveganje.
V resnici pa samo povečujemo negotovost v ekipi.

Praktična praksa

  • Postavi(mo) si rok za odločitev.
  • Določi(mo) minimalno količino informacij, ki jih potrebuješ(mo).
  • Raje prilagajaj(mo) smer, kot da obstaneš(mo).

“Kraljevsko odločanje spoštuje čas.”

4️⃣ Odločaj(mo) se z omejenimi informacijami

Noben šahist nima vseh informacij.

Vsaka njegova oz. njena poteza temelji na:

  • oceni,
  • intuiciji,
  • verjetnosti,
  • izkušnjah.

Popolne gotovosti ni.

Vodje pa pogosto čakamo na 100 % jasnost.
A ta skoraj nikoli ne pride.

V kompleksnem svetu velja:

Dobra odločitev na podlagi 70 % informacij je pogosto boljša od popolne analize (popolnih informacij), ki jo naredimo / jih pridobimo (pre)pozno.

Ključno ni, da nikoli ne narediš(mo) napake.
Ključno je, da znaš(mo) hitro korigirati smer.

5️⃣ Razmišljaj(mo) več potez naprej – a deluj(mo) sedaj

Kasparov je pogosto govoril o razmišljanju v (več) variantah.

Ne o eni poti.

O več možnih scenarijih.

Vodje lahko podobno razmišljamo:

  • Kaj se zgodi, če A uspe?
  • Kaj, če naletimo na odpor?
  • Kaj je naš plan B?
  • Kje je naša meja tveganja?

Pri tem pa je po mojih izkušnjah (kar potrjuje tudi menedžerska teorija in praksa) pomembno ravnovesje:

Preveč scenarijev → paraliza.
Premalo razmisleka → impulzivnost.

Kraljevsko odločanje zatorej pomeni:

  • razmišljati več potez naprej,
  • a narediti naslednjo potezo sedaj.

6️⃣ Najprej upravljaj(mo) sebe

Šah je tudi (oz. predvsem) psihološka igra.

Velemojster:

  • ostane miren pod pritiskom,
  • ne reagira na provokacijo,
  • ne podcenjuje nasprotnika,
  • ne precenjuje svoje pozicije.

Enako velja za vodje.

Odločitev, sprejeta iz:

  • našega ega,
  • strahu,
  • potrebe po dokazovanju,
  • ali impulzivne jeze,

redko vodi v (strateško) dobro oz. učinkovito pozicijo.

Kraljevsko odločanje (od nas) zahteva notranjo zrelost.

S tem v zvezi za vse nas samoreflektivno vprašanje:

Iz katerega stanja se trenutno (večinoma) odločam – iz pritiska (pod stresom) ali iz miru (in planirano)?

Zaključna misel

Šah nas uči, da:

  • ni popolnih potez,
  • ni popolne gotovosti,
  • ni igre brez tveganja.

Po drugi strani pa obstaja razlika med:

  • impulzivnim premikom,
  • paralizo (zaradi preveč) analize,
  • in premišljenim, odgovornim korakom naprej.

V kompleksnem svetu vodje ne potrebujemo popolnih odločitev.

Potrebujemo predvsem (več):

  • jasno razmišljanje,
  • pogum za (naslednjo) potezo,
  • pripravljenost na prilagoditev,
  • in notranjo stabilnost.

Kraljevsko odločanje ni odločanje brez napak.
Je odločanje z odgovornostjo.

In morda je ravno to danes ena najpomembnejših voditeljskih kompetenc.

Mag. Janez Žezlina

Potencialog

E: janez.zezlina@ecg.si