ALI ZNATE POSLUŠATI?
Ste se že kdaj vprašali, kaj odlikuje dobrega sogovornika, uspešnega prodajalca ali pa učinkovitega motivatorja in vodjo? Predvsem pozorno in iskreno poslušanje, kar pa ni vedno lahko doseči.
Predstavljajte si naslednji primer:
Peter vidi sebe kot uspešnega managerja, ki vzpodbuja svoje zaposlene k razpravi glede vseh njihovih problemov. Vendar pa kljub njegovi želji, da bi slišal, kaj mu oni pripovedujejo, velikokrat zgreši ključne točke pogovora. Razlog tiči v dejstvu, da Peter sicer sliši, kaj mu pripoveduje sogovornik, vendar ga resnično ne posluša.
Naj Vam navedem tipično situacijo: Marko je večni nergač. Kadar pristopi k Petru s svojim problemom, si ta takoj misli, da je pred njim spet ena dolga in mučna seansa. Med Markovim govorjenjem si sicer prizadeva, da bi ga poslušal, vendar njegove misli kaj kmalu odplujejo stran, mogoče na včerajšnji sestanek z direktorjem marketinga, ali pa na jutrišnji golf turnir, ki ga je nameraval obiskati. Na ta način seveda nikoli ne pride do pravega srža problema oz. ne razume, kar mu je Marko želel sporočiti.
Se tudi Vam kdaj zgodi, da Vam med poslušanjem misli odplavajo povsem drugam? Psihologi so ugotovili, da človeški um misli nekajkrat hitreje, kot pa posluša. Medtem ko nam sogovornik nekaj sporoča, naše misli že hitijo naprej. Zato se nam velikokrat zgodi, da v mislih mi že zaključimo stavek, še preden naš sobesednik končna s svojim pripovedovanjem, ker smo prepričani, da bo rekel tisto, kar pričakujemo. Naše misli tako odplavajo stran v trenutku, ko mi sami zaključimo pripovedovalčev stavek– takrat so naši možgani že sprejeli idejo zaključka in imajo sedaj prosto pot za razmišljanje.
Tako nam sogovornik lahko še vedno nekaj navdušeno razlaga, medtem ko so naše misli že povsem drugje. Ko končno tudi on zaključi s pripovedovanjem o svoji ideji je ta zaključek seveda lahko povsem drugačen od našega pričakovanega. Sobesednik nato nadaljuje s pripovedovanjem, dodaja nove stavke, opisuje različne nove ideje – medtem smo mi že izgubili nit pogovora, ki jo zelo težko spet ujamemo nazaj. In nova priložnost za rešitev nastale situacije je lahko izgubljena.
Kaj pa lahko naredimo, da bi premagali to naše nagnjenje, da resnično ne znamo poslušati?
1. Urite se v zavednem poslušanju
Zavedanje, da omenjeni problem obstaja tudi pri našem komuniciranju, pomeni že pol poti k rešitvi. Naučite se hitro prisluhniti, takoj ko končate s poslušanjem. To je še posebej pomembno, ko imamo opravka z dolgočasnežem, ali pa večnim nergačem, kot je Marko. S takimi ljudmi so morate še posebej potruditi, da se ustavite in poslušate.
Dobrega poslušalca obenem odlikuje tudi zelo dobro predvidevanje trenutkov, ko so naše misli tik pred tem, da bi odplavale. Če ste dovolj pozorni na te trenutke, se lahko hitro vrnete nazaj k pogovoru in tako minimalizirate količino izgubljenih informacij. Hkrati pa si lahko večino teh informacij povrnete s postavljanjem ključnega vprašanja.
2. Odstranite motnje
Okolje v katerem teče pogovor je lahko naslednji razlog za nepozorno poslušanje. Če je le mogoče poskušajte opravljati poslovne pogovore ali intervjuje izven dosega Vaše pisalne mize. Za te namene uporabljajte govorilnico ali konferenčno sobo, kamor prinesite samo papirje, ki se dotikajo teme pogovora. Če si tega ne morete privoščiti, pa poskušajte odstraniti vse papirje z Vaše mize. Obenem poskrbite, da bo na Vaše telefonske klice odgovarjal nekdo drug. Za uspeh pogovora ni nič bolj motečega kot to, da se oglasite na telefon in opravite dolg klic, medtem ko Vaš sogovornik čaka. Ne samo, da to prekine Vašo povezavo s sogovornikom, ampak težko spet najdete nit pogovora, potem ko zaključite s klicem.
3. Ne prepustite se udobju
Namesto, da se med pogovorom nagibate nazaj, se nagnite naprej. Najmanj kar je, bo Vaš sogovornik mislil, da ga resnično poslušate. Vendar pa gre tu seveda za bistveno več, kot le za ustvarjanje lažne predstave pozornosti. Ko se nagnete naprej proti Vašemu sogovorniku, začnete resnično poslušati bolj pozorno. Imate boljši očesni stik, fizično ste bližje sogovorniku in tudi slišite bolje. Obenem Vaša govorica telesa izraža interes za tisto, kar Vam ima sogovornik za povedati, ki se odseva v obratnem interesu sogovornika do Vas. Najpomembnejše pa je seveda dejstvo, da ste zaradi nagnjenosti naprej k sogovorniku, manj nagnjeni k sanjarjenju – na ta način resnično postanete boljši poslušalec.
4. Postavljajte dobra vprašanja
Dobre povratne informacije še bolj okrepijo naše poslušanje. S postavljanjem primernih in verodostojnih vprašanj dajemo sogovorniku vtis, da nas resnično zanima tisto, kar nam želi povedati. Obenem lahko iz njegovih odgovorov razberete, če ste slučajno zgrešili kakšen pomemben del pogovora. Tako Vam te povratne informacije ponujajo možnost, da si povrnete izgubljeno nit, do katere je prišlo med Vašim sanjarjenjem.
Naša človeška narava je taka, da nam ne bo nikoli dovoljevala, da poslušamo 100 % ves čas pogovora. Seveda pa lahko Vaš čas aktivnega poslušanja bistveno povečate, če odstranite motnje med pogovorom, če se nagnete »v« sogovornika namesto, da se udobno naslonite nazaj v Vaš stol, če se naučite prepoznati trenutke, ko se Vaše poslušanje konča in Vam misli odplavajo drugam. Na ta način bodo Vaši pogovori, sestanki ali pa intervjuji bistveno učinkovitejši.
mag. Janez Žezlina
Potentialog
