Povzeto po:

http://www.bain.com/publications/articles/labor-2030-the-collision-of-demographics-automation-and-inequality.aspx?utm_source=Q1-Most-Read-Insights-2018&utm_medium=Newsletter&utm_campaign=Labor-2030-the-collision-of-demographics-automation-and-inequality&mkt_tok=eyJpIjoiTVRVME0yRmpNRE01WTJRMyIsInQiOiJhNSs5YWZWZHFqc0duMExqenBzckJYY0NNVHBVZUlYSk1qanVWS3dUdm9LVlhQR2xvM1pQVm5rbWJiT2Z6SjRDWVVNc3ViSlBpOVZvdndwUEtoN2VUMFQrUm9ITHJQSlRJME1GZVwvVldPXC83MGkxZEhka2JXMXdVZmNjYnpwWG5vIn0%3D

Iz poročila Bain Macro Trends Group sledi, da se obetajo veliki gospodarski pretresi. Do leta 2030 bo svetovno gospodarstvo domnevno sredi velike preobrazbe. Podjetja in vlagatelji se stalno borijo s spreminjajočimi se razmerami na trgu, njihova raziskava pa kaže na še povečano stopnjo negotovosti v naslednjih desetletjih. Da bi razumeli zakaj, si bomo ogledali tri glavne dejavnike, ki bodo oblikovale naslednje desetletje:

  1. starajoče prebivalstvo,
  2. prihod avtomatizacije in
  3. naraščajoča neenakost.

 

Po začetnem bumu avtomatizacije (10-15 let), se pričakuje stagnacija, podobna tej po globalni finančni krizi. Da podjetja ne bodo ostala ujeta na napačni strani investicijskega cikla, bodo morala več pozornosti nameniti spremljanju izpostavljenosti tveganjem, glede na dinamiko investicijskega cikla. Analiza kaže, da bo v prihodnjih desetletjih približno 80 % vseh delavcev prizadetih z določeno stopnjo stagnacije plač, s premestitvijo ali kombinacijo obojega.

 

PREBIVALSTVO

Rast delovno aktivnega prebivalstva se je ustavila, kar ima negativne posledice na gospodarsko rast. Rast produktivnosti dela, brez rasti delovne sile, lahko ustvari stagnacijo gospodarstva – izgubljena desetletja Japonske so dober primer tega pojava. Med leti 1960 in 2015 je bila ena tretjina skupne rasti BDP med državami članicami OECD posledica rasti delovne sile. V ZDA je rast delovne sile od leta 1950 do 2015 predstavljala polovico rasti BDP.

Visoko plačani vrhunski strokovnjaki, ki bodo upravljali z novimi tehnologijami, bodo postali zelo redki in iskani. Hitrost, s katero se bodo odvečni delavci prekvalificirali in se prestavili na višje strokovna delovna mesta bo verjetno prepočasna, da bi zapolnila vrzel.

Delavci, ki se bodo kasneje upokojili, ne bodo pokrili potreb po delovni sili, kar naj bi samo v državah OECD pomenilo izpad gospodarske rasti v višini 5 bilijonov dolarjev (op.p. bilijon: milijon milijonov). Ta izpad se lahko kompenzira samo na račun cca. 50 % povišane produktivnosti.

 

 

AVTOMATIZACIJA

Avtomatizacija bo različno vplivala na posamezne industrije in delovna mesta. V nekaterih primerih lahko nižji stroški kot rezultat avtomatizacije, skupaj z višjim povpraševanjem, ustvarijo delovna mesta. Številni sektorji bodo lahko znižali operativne stroške za 10 % ali več, vključno z nekaterimi največjimi delodajalci v storitvenem sektorju, kot so maloprodaja in gostinske storitve.

Pri nižjih cenah bomo imeli večje povpraševanje, ki bo kompenziralo nekatera ugasla delovna mesta. Brez slednjega lahko pričakujemo povečanje brezposelnosti za skoraj 30 % ali skoraj 50 milijonov delavcev v ZDA. Za primer povejmo, da se je brezposelnost v ZDA v času velike recesije od januarja 2008 do februarja 2010 povečala za skoraj 9 milijonov ali 6,3 % celotne zaposlenosti.

Veliko bo odvisno od hitrosti absorbcije avtomatizacije v gospodarstva. Hitrejša kot bo, večji bodo pretresi na trgu dela in več bo dohodkovne neenakosti. Hitro širjenje avtomatizacije lahko odpravi kar 20% do 25% obstoječih delovnih mest (40 milijonov v ZDA) in zmanjša rast plač številnim drugim delavcem. Največje podjetje na Kitajskem Foxconn z 1,3 milijona zaposlenih je v eni od svojih tovarn lani na račun avtomatizacije zamenjalo kar 60.000 delavcev oz. 55 % zaposlenih.

 

NEENAKOST

Premoženjska in dohodkovna neenakost svetovnega prebivalstva se veča in polarizira. Staranje prebivalstva in avtomatizacija pa bosta neenakosti še povečala. Staranje prebivalstva običajno povečuje premoženjske neenakosti, saj imajo starejša gospodinjstva ponavadi več nakopičenega premoženja, v primerjavi z mlajšimi, na podobni socialno-ekonomski ravni. Tudi dohodkovna neenakost se povečuje in v večini primerov presega zgodovinske maksimume.

Pričakovana distribucija dohodkov je: 80 % nižji in 20 % sredni in višji razred.

Vse kaže na nadaljnjo polarizacijo dohodkov gospodinjstev.  Posledica tega pa je, da se dohodki stekajo od tistih, ki trošijo, k tistim, ki varčujejo. Slednje pa neposredno slabi povpraševanje in gospodarsko rast.

Avtomatizacija na drugi strani lahko poveča dohodkovno neenakost s povečanjem deleža dohodka, ki gre za dobičke, na račun plač. Delež dohodka dela v razmerju delo-kapital se že zmanjšuje in z avtomatizacijo se kane trend še nadaljevati.

Soočene z naraščajočo neenakostjo bodo države verjetno postale bolj intervencijske, z uporabo višjih davkov in predpisov za obvladovanje tržnih neravnovesij. Države utegnejo razširiti svojo vlogo na trgu, podobno kot med leti 1945 in 1980, ko so prerazporedile resurse in postale neposredni kupec blaga in storitev.

 

Povzel:

Gregor Jus

Svetovalec

Energos d.o.o.

gregor.jus@ecg.si