V današnjem prispevku sem si za podlago za razmišljanje »sposodil« kreativno metodo t.i. obratnega viharjenja možganov (op.p. reverse brainstorming) in za ključno vprašanje s tem v zvezi naslednje vprašanje: kaj moram delati, če želim (p)ostati slab, neuspešen, neučinkovit in nekredibilen voditelj (op.p. voditelj = leader), se pravi t.i. zanič lider?

Kaj torej dela »zanič« voditelj:

  • Nima vizije.
  • Je idealist in sanjač, ne zna pretvoriti vizije v cilje oz. akcijo.
  • Ni empatičen, ignorira občutke, želje in potrebe zaposlenih – ne zna se postaviti v njihove čevlje in razumeti njihove potrebe in motive.
  • Ni zaupanja vreden, ne dela tistega, kar govori.
  • Pri odločanju oz. oblikovanju novih predlogov/Idej ne vključuje svojih sodelavcev.
  • Nejasen v komunikaciji.
  • Se ne razvija (osebnostno, strokovno, menedžersko).
  • Zaprt za sprejemanje drugačnega mnenja, različnosti.
  • Se ne prilagaja, ni agilen oz. fleksibilen.
  • Ne posluša oz. selektivno posluša.
  • Ne vidi, kaj se dogaja okoli njega (eksterno in interno okolje).
  • Preveč govori.
  • Ne postavlja ciljev.
  • Ne daje »feedbacka« oz. povratnih informacij sodelavcev o opravljenem delu.
  • Želi biti priljubljen pri vseh sodelavcih.
  • Se ne odloča, je omahljiv.
  • Ima močan egotrip, želi, da vedno prevlada, poln samega sebe.
  • Poln predsodkov, sodelavce ima razvrščene »po predalčkih«.
  • Deluje po principu »enakovredne« obravnave (enak pristop je dober za vse). Ne prepoznava posameznikovih talentov, potencialov, specifičnih ciljev, želja in motivov, življenjskih situacij in prilagaja svoje ravnanje specifičnim potrebam posameznikov.
  • Ne rešuje problemov in čaka, da bi se rešili sami od sebe.
  • Je sebičen. Najprej poskrbi za svoje potrebe in želje, zavzetost zaposlenih mu je v drugem planu.
  • Netoleranten do napak, ki se zgodijo. Kritizira sodelavce in jih »pribije za zid«, po potrebi tudi pred ostalimi, da vsem »da lekcijo« za naprej.
  • Nezmožen kontrolirati čustva in impulziven v reakcijah.
  • Reaktiven, samo čaka, da se kaj zgodi oz. da mu nadrejeni naložijo naloge.
  • Individualist, vse bi rad naredil sam.
  • Deluje po načelu »Divide et impera« – deli in vladaj.
  • Zapira se v svojo pisarno, ne komunicira redno s svojimi sodelavci, ni prisoten na »terenu«.
  • Ne prevzema odgovornosti in ne vodi z zgledom.

 

Rešitev je seveda enostavna (in težka hkrati). Za uspešno in trajnostno voditeljstvo je potrebno delati vse skupaj ravno obratno, kot pišem zgoraj. Rešitev je torej enostavna, ker je odvisna predvsem in samo od nas samih – samo sami sebe lahko spreminjamo in (posredno) se bodo začeli spreminjati tudi drugi. In hkrati težka ravno zato, ker je odvisna od nas samih in od tega, da spremenimo naš način ravnanja in delovanja, kar pa je pogosto najtežje.

Uspešen neegocentrični lider bo najprej dobro spoznal samega sebe, si nastavil zrcalo (lahko tudi na način, da povpraša sodelavce ali kolege oz. prijatelje, kako ga vidijo kot voditelja) in sprejel svoje dobre lastnosti, talente in tudi eventualne manjke ter v sebi prepoznal voditeljski potencial, ki ga bo nato začel sistematično in »zimzeleno« (op.p. gre za nikoli dokončano zgodbo in v tem je čar voditeljskega oz. osebnostnega razvoja) razvijati.

Čas je za akcijo – in če se vprašate, kdaj in kdo(kje): takoj in pri samemu sebi!

 

 

Mag. Janez Žezlina

Poslovni coach

janez.zezlina@energos-svetovanje.si