Kako si razlagate, da so nekateri ljudje sposobni doseči stvari, ki se vam zdijo nemogoče? Kako to, da nekatera podjetja, kot so Apple, leto za leto, presenečajo z inovacijami? Kako je lahko Martin Luther King vodil civilno gibanje za pravice Afroameričanov? Zakaj sta bila brata Wright tista, ki sta izumila letalo, čeprav so bili drugi bolj usposobljeni in bolje financirani?
Simon Sinek je pred nekaj leti odkril vzorec, ki ga posedujejo vsi veliki voditelji (posamezniki in podjetja). Skupno jim je to, da vsi mislijo na enak način, in to je ravno nasprotno od vseh ostalih. Pravi, da gre verjetno za najbolj preprosto idejo na svetu, imenuje jo »Zlati krog« (op.p. »Golden circle«)
Slika 1.1.: Zlati krog
Zlati Krog pojasnjuje, zakaj nekateri voditelji navdihujejo in zakaj so določena podjetja vodilna v svojem poslu. Normalno ljudje in podjetja funkcioniramo iz zunanjega dela kroga navzven. Ponavadi vodje, ki so racionalna bitja, ko delegirajo določene naloge, začnejo z odgovori na to, kaj je treba narediti, včasih odgovorijo še na vprašanje kako, pozabijo pa dati t.i. »big picture« – to je odgovor na vprašanje »Zakaj (nekaj delamo)?«. Kar pa je v času, ko imamo opraviti z delavci znanja (op.p. knowledge workerji) problem – ker njih zanima v prvi vrsti odgovor na »Zakaj?« nekaj delamo – in če gremo v obratno smer, da jim najprej podamo odgovor na ta zakaj, potem velikokrat niti ni potrebno podati odgovorov na vprašanje »Kako?« in »Kaj?«, ker ga lahko poiščejo sami (ker imajo »big picture«). Na ta način pa tudi veliko učinkoviteje razvijamo ljudi, ker jim damo možnost, da sami pridejo do rešitev – če delujemo obratno, v klasični smeri, pa ljudi ne razvijamo, ker jim konkretno govorimo, kaj naj delajo, kar ne stimulira njihove odgovornosti in samoiniciativnosti. Obenem še dodaten pozitiven efekt od »pravilni« uporabi Zlatega kroga – če gremo od znotraj navzven se dotaknemo čustev oz. ljudje stvari ponotranjijo – kar pa pomeni, da moramo manj delati na zunanji motivaciji, ki ima bistveno krajši rok trajanja kot pa notranja motivacija, ki je povezava s tem, da ljudem damo razlog, zakaj nekaj delati.
Uspešne organizacije in voditelji razmišljajo iz sredine kroga navzven. Ena izmed glavnih ugotovitev Zlatega kroga je prepričanje, da ljudje osvojijo idejo ali produkt zaradi tega, ker se poistovetijo z vašo osnovno idejo, zakaj nekaj počnete.
Sama ideja dejansko temelji na biologiji oziroma psihologiji. Če pogledamo sliko kroga, vidimo sliko prereza možganov. Neokorteks predstavlja »Kaj?«, to je naš najnovejši del možganov, ki je odgovoren za racionalno, analitično mišljenje in govorni del. »Kako?« in »Zakaj?« pa predstavljata naš limbični del možganov, kjer so čustva, zaupanje in zvestoba, ter človeško vedenje in odločanje.
Z drugimi besedami, ko predelujemo informacije od zunaj navznoter vse racionaliziramo in analiziramo, ter obdelujemo številke in dejstva. Ko pa proces poteka od znotraj navzven pa smo takoj v stiku z delom možganov, ki nadzira vedenje. To je del, ki nam včasih pravi, da nekaj ni v redu, čeprav se vse številke ujemajo. Zato tudi dostikrat rečemo, da smo nekaj naredili s srcem.
Kako bi odgovorili na vprašanje »Kaj dobrega vodjo naredi odličnega?«. Najpogostejši odgovor je dobri in strokovni sodelavci. Kar je v večini primerov resnično, vendar sami želimo zaposliti predvsem ljudi, ki verjamejo v to, kar počnejo in v to kar počnemo mi kot vodje. Če bodo ljudje, ki delajo za nas, hodili v službo samo zaradi plačila, podjetje nikoli ne bo doseglo takih rezultatov, kot jih dosegajo podjetja, ki imajo zaposlene, ki verjamejo v to, v kar verjamete sami. Za prvo skupino zaposlenih je delo samo sredstvo za preživljanje, za drugo skupino pa način življenja. Za uspeh je potrebna zadnja skupina, ki je tudi gonilo napredka.
Ko govorimo o vodjih, ki navdihujejo moramo razumeti t.i. »Zakon o difuziji inovacij«. Zakon nam pove kolikšen procent ljudi je potreben, da bo naša novost postala uspešna in sprejeta oziroma t.i. »trend seter«.
Slika 1.2. Krivulja difuzije informacij
Krivulja kaže, kako hitro se ljudje odzivamo na novosti. Razdeljena je na naslednje segmente:
- 2.5% inovatorji
- 13.5% dovzetneži
- 34% zgodnja večina
- 34% pozna večina
- 16% zakasnelci
Vsakdo od nas je ob različnih situacijah na različnih mestih na krivulji. Slika 2.2. prikazuje, kako 2,5% populacije predstavlja začetni val pri uveljavljanju novosti (ideje ali izdelka). Iz slike je tudi razvidno, da je prelomna točka, ko ideja ali inovacija postane uspešna med 15 in 18%. Po tej točki se naredi val, ki ga sproži t.i. »zgodnja večina«, ki je gonilna sila reklamiranja novosti. Inovatorji in dovzetneži so skupine, ki se odločajo na podlagi prepričanj. To so ljudje, ki so pripravljeni stati 12 ur v vrsti, da bodo prvi kupili določen izdelek.
Organizacije in posamezniki, ki so vodilni na svojem področju in svoje delo opravljajo vrhunsko se zavedajo, da morajo za svoj uspeh znati prepričati ljudi v svojo idejo ali produkt. Samo na ta način bodo ljudje vzeli to za svoje in se z njim poistovetili. Da pa se ljudje poistovetijo s tem, je potreben pravi pristop, ki izvira iz bistva te ideje ali produkta. Tu pa pridemo do vprašanja »Zakaj?« oz. do odgovora nanj.
Matej Gal Pintar
Mlajši svetovalec
Energos d.o.o.
