Šest Sigma je metoda za določanje, kako naj menedžerji postavljajo in dosegajo cilje. Demonstrira, kako lahko dosežemo vrhunske izboljšave hkrati z občutnimi prihranki. Metodologija Šest Sigma gre preko procesa in orodij izboljšav, ker zahteva inteligentno uporabo podatkov; poudarek je na statistični analizi in načrtovanju eksperimentov. Šest Sigma ponuja proces izboljšav skozi DMAIC metodologijo, prikazano na sliki 1:
- Define – definiraj izboljšavo projektnih ciljev, cilji bazirajo na potrebah in željah kupca.
- Measure – meri trenutni proces in postavi merila za spremljanje doseganja ciljev.
- Analyze – analiziraj trenutni proces, da razumemo probleme in njihove vzroke.
- Improve – izboljšaj proces z identificiranjem in oblikovanjem rešitev problemov.
- Control – kontroliraj izboljšane procese s standardizacijo in nenehnim spremljanjem.
Slika 1: Krog DMAIC kot osnova metodologije Šest Sigma
Glavni cilji metodologije Šest sigma so:
- zmanjšati variacijo v procesih,
- izboljšati rezultate organizacije,
- izboljšati sposobnost procesov,
- delati z manj napakami,
- povečati izkoristek procesov,
- doseči uspeh pred konkurenco,
- povečati zadovoljstvo odjemalca.
Pri vsakem od teh procesov (faz) si lahko pomagamo z različnimi orodji in tehnikami kakovosti (7QC), medtem ko so lahko nekatera orodja uporabljena v več kot enem procesu (fazi). Ena možna razvrstitev (uporaba) različnih orodij in tehnik kakovosti v Šest Sigma metodologiji je prikazana na sliki 2.
Prikazana so orodja, ki se uporabljajo v vseh fazah metodologije DMAIC.
Pod vsako fazo DMAIC so predstavljena glavna orodja za posamezen proces. Nižje so prikazana še orodja, ki niso bistvena za ta proces, vendar se tudi lahko uporabijo (dodatna orodja). Lahko vidimo, da imata razen faze Izboljšaj, vse ostale faze eno ali več QC orodij.
Slika 2: Orodja in tehnike kakovosti v DMAIC metodologiji
Prvi korak, na katerem temelji Šest Sigma, je jasna definicija odjemalčevih zahtev oziroma pričakovanj. V jeziku Šest Sigma so te zahteve imenovane CTQ (critical to quality – kritične značilnosti kakovosti). To so v bistvu odjemalčeve specifikacije, ki jasno izražajo njegova pričakovanja.
Naslednji korak je štetje napak, ki se pojavijo (definicija napake se glasi: »Napaka je vsak primer ali dogodek, pri katerem proizvod ali proces ne izpolnita odjemalčevih zahtev«). Ko preštejemo napake, lahko izračunamo izkoristek procesa (procentualno vrednost proizvodov brez napak). Stopnjo Sigma pogosto izrazimo tudi kot DPMO (napake na milijon priložnosti). DPMO, ki se prav tako uporablja kot enota za oceno sposobnosti procesa, preprosto prikaže, kolikokrat bi se napaka (glede na vse možnosti) ponovila, če bi proces ponovili milijonkrat.
Slika 3 prikazuje razmerje med stopnjami sigme procesa. Vidimo, da so stroški nekakovosti kot odstotek od celotne prodaje izjemno visoki pri 3, 4 in 5 sigmah, šele pri šestih sigmah dobimo stroške nižje od 1 % in 3,4 nekakovostne na milijon proizvodov.
Slika 3: Razmerje med stopnjami sigme procesa
Six Sigma je vizija, ki opredeljuje nikoli končano potovanje k popolnosti s pomočjo popolne in gospodarne izpolnitve pričakovanj odjemalcev, oziroma statistična mera za izpolnitev zahtev odjemalca na ravni 99,9997 %.
Gregor Jus
Svetovalec
VIR:
Soković, M., Jovanović J., Krivokapić Z., Vujović A.: Basic Quality Tools in Continuous Improvement Process, Journal of Mech. Eng., Vol. 55, No. 5, 2009, str. 4.
Soković, M., Pavletić D.: Izboljšanje kakovosti – krog PDCA v primerjavi z DMAIC in DFSS, Journal of Mech. Eng., Vol. 53, No. 6, 2007, str. 370.
Unterlechner M., Meško Stok Z., Markič M.: Inoviranje, kakovost in Lean Six Sigma v proizvodnem procesu; Fakulteta za management, Koper, 2009.
Soković, M.: Metodologije stalnih izboljšav kakovosti, Fakulteta za strojništvo, zapiski predavanj, Ljubljana, 2013.
